Kaj pa, če zagori?
Požar v Dijaškem domu Ivana Cankarja minuli teden je marsikomu zastavil vprašanje, kako pa je s študentskimi domovi. Ker v njih ne le delamo, pač pa tudi bivamo vajenke in novinarke univerzitetne redakcije, smo se v današnjem KPU-ju odločile raziskati in na terenu preveriti, katero protipožarno infrastrukturo vsebujejo študentski domovi v Ljubljani in koliko o njej vedo študentke in študenti.
Požar skrbi o požarni varnosti je dosegel tudi študentsko politično predstavništvo. Odzvala se je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki je svojo skrb pisno ubesedila in naslovila na Študentske domove Ljubljana. V svojih zahtevah med drugim naslavljajo takojšen pregled požarne varnosti v domovih, revizijo požarnih načrtov ter sistemov za odkrivanje požara, pa tudi organizacijo ozaveščevalnih aktivnosti in usposabljanj za študente o ravnanjih v primeru požara.
Nekateri sistemi, ki jih zahtevajo, so že vzpostavljeni, zato smo se na Študentsko organizacijo obrnile po pojasnila, kaj točno so s predlogi, ki zahtevajo že implementirane ukrepe, mislili. Do zaključka redakcije odgovorov nismo dobile.
Študentska organizacija je med drugim zahtevala ozaveščanje študentov o ravnanju v primeru požara, ki se že vsako leto aktivno izvaja v obliki evakuacijske vaje. Te so se dolžni udeležiti vsi stanovalci, o njej pa jih vnaprej pisno obvesti Uprava študentskih domov in posebej predsednik njihovega doma. Kako je z izvedbo vaj in udeležbo stanovalcev v praksi, smo vprašale študentke v naselju Rožna dolina.
Če bi v objektih do požara dejansko prišlo, je vsak dom na hodnikih opremljen z gasilnimi aparati. Za njihov pregled in vzdrževanje je odgovorna Uprava študentskih domov, v požarnem redu imajo tudi akt o izobraževanju zaposlenih v zavodu o poznavanju in uporabi gasilnih aparatov v primeru gašenja požara. Tovrstno usposabljanje se po požarnem redu opravlja na tri leta.
Izobraževanja o rokovanju z gasilnimi aparati pa niso deležni stanovalci zavoda, ki so znotraj svojih domov najbolj izpostavljeni potencialnemu požaru in so jim gasilni aparati najprej pri roki. Študentke smo vprašale, ali bi v primeru požara vedele, kje se nahajajo gasilni aparati.
Z lokacijami gasilnih aparatov so zelo dobro seznanjeni prebivalci Mestnega loga. Pred zabavami dobijo študentke v ŠD 3 in 4 namreč navodila, da morajo gasilne aparate s hodnikov pospraviti v apartmaje, ker žurerjem vsake toliko pade na misel, da bi kakšnega sprožili za zabavo. Če krivca najdejo, padejo stroški ponovnega polnjenja ali celotnega nadomestila aparata nanj. Če krivca ne najdejo, se cena porazdeli med prebivalce hodnika, na katerem se je sprožil, včasih pa na cel dom. Več o tem nam zaupa bivši stanovalec Študentskega doma 3 v Mestnem logu.
Poleg gasilnih aparatov uprava domov skrbi tudi za periodične preglede in meritve električnih inštalacij, te se glede na požarni red izvajajo na 16 let. V domskem redu so tudi posebej navedeni porabniki elektrike, ki jih v domu ni dovoljeno imeti. To so lastne električne, grelne ali kuhalne naprave, kot na primer kalorifer, prenosni kuhalniki, radiatorji, pečice, toasterji, grelniki vode in podobne naprave. Zavod si zaradi požarne varnosti pridržuje pravico preverjanja prisotnosti tovrstnih naprav po domovih ter pravico zasega in odstranitve teh naprav. Prebivalke domov pričajo, da se uporabe takih naprav vseeno poslužujejo, tudi če te niso vključene v redno opremo domov in tudi če s tem kršijo domski red. Študentsko življenje je namreč brez teh naprav oteženo, saj pozimi radiatorji sob pogosto ne ogrejejo dovolj, domski štedilniki pa delujejo prepočasi.
Kako je s širšimi sistemi požarne varnosti v domovih, smo povprašale Študentski dom Ljubljana. Na vprašanja je pisno odgovoril predstavnik za stike z javnostjo, navedel je, da ima od 29 študentskih domov, s katerimi upravlja zavod, le 7 domov sisteme aktivne požarne zaščite. Varnejši so torej dom FDV, Poljanska, Topniška, Litostroj, Dom 1 v Rožni dolini, dom podiplomcev ter dom VŠZ. Domova 3 in 4 v Mestnem logu pa sta opremljena s sireno, ki se aktivira preko stikala.
Starejši domovi so torej prikrajšani sistemov aktivne požarne varnosti, njihovi prebivalci pa tako bolj izpostavljeni nevarnosti. Njihova dotrajanost je lahko nevarna ne le ob požarih, temveč tudi ob potresih.
Poleg požarne varnosti študentskih domov se poraja tudi vprašanje, kako varni so študentski domovi v Ljubljani v primeru potresa. V lanskega prispevku priloge Deloindom o potresni varnosti stavb v Ljubljani navajajo, da so najbolj potresno ogroženi stari in slabo vzdrževani objekti ter tisti zgrajeni med prvo svetovno vojno in letom 1964, ko smo v Jugoslaviji dobili prve predpise za potresno odporno gradnjo. V to kategorijo spadajo domovi 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 v Rožni dolini, dom Akademski kolegij, dom Ilirska in dom G59. Boljšo protipotresno varnost imajo stavbe, zgrajene po predpisih iz leta 1981, najvišjo raven pa zagotavlja standard Eurocode 8, ki sicer velja po vsej EU, v Sloveniji pa je v obvezni uporabi od leta 2008. Pri objektih, zgrajenih po tem predpisu, naj v primeru potresa do smrtnih žrtev ne bi prišlo.
Ker so bili najnovejši študentski domovi v Ljubljani, dom FDV, Poljanska in Litostroj, zgrajeni leta 2006, takšne potresne varnosti ni deležen nobeden izmed študentskih domov. Kot povedo pri zavodu Študentski dom Ljubljana, so v študentskih domovih v Ljubljani sicer za varnost v primeru potresa vzpostavljeni evakuacijski načrti in označene zbirne točke.Dodajajo, da ima Republika Slovenija izdelane načrte zaščite in reševanja v primeru potresa, ki pa za raven posameznih entitet, kot so študentski domovi, niso predvideni.
Hitro se izkaže, da je požarna in potresna varnost tesno povezana s starostjo objektov. To ugotavlja tudi zavod Študentski dom Ljubljana, ki v svojem letnem poročilu iz leta 2022 posebej za domove 6, 7 in 8 v Rožni dolini ter dom na Ilirski navaja, da bi bili v primeru močnejšega potresa potencialno nevarni zaradi svoje višine in gradnje iz neustreznih materialov. Uprava v dokumentu ugotavlja, da tudi prenove niso dovolj. Za predelave in sanacije navajajo, da slabšajo bivalni standard v objektih, zato ne verjamejo, da bi tovrstne manjše prenove koristile varnosti objektov. Rešitev namesto v prenavljanju vidijo v izgradnji novih domov, ki bi bili varni, energetsko varčni in bi nasploh dosegali višji bivalni standard.
Kako varno se v svojih domovih počutijo študentke, smo za konec povprašale študentke na terenu.
Požarne stopnice sta po Rožni dolini zaman iskali vajenki Monika in Jana, mentorirala ju je Nika G.
***************************************
Prilagamo odgovore na novinarska vprašanja, ki nam jih je Študentska organizacija Slovenije poslala po zaključku redakcije.
- V svojih predlogih med drugim navajate takojšnjo izvedbo pregleda požarne varnosti v objektih ŠDL s strani pristojnih služb. Pojem “požarna varnost” je širok, zato nas zanima, na kaj konkretnega ste z njim ciljali?
S tem smo ciljali na vse aspekte požarne varnosti, torej da se preveri stanje in delovanje alarmnih sistemov, hidrantnih omrežji in gasilnih aparatov prav tako, da se preveri ali imajo vse zgradbe požarne stopnice ter ali so te primerno dostopne in ustrezno vzdrževane.
- Predlagate tudi “preverjanje samega obstoja in delovanja sistemov za zgodnje odkrivanje požara, kot so alarmni sistemi, hidrantna omrežja in gasilni aparati”. Ali ste v tem predlogu upoštevali dejstvo, da se po določilih Požarnega reda ŠDL tovrstni pregledi že opravljajo enkrat letno? Zakaj je v vašem priporočilu prišlo do podaje predloga preventivnega ukrepa, ki se sicer že izvaja?
S strani ŠDL želimo prejeti jasen odgovor ali so na vseh stavbah nameščeni preventivni in kurativni mehanizmi za spopadanje z morebitnim požarom.
- Predlagate tudi izvedbo rednih požarnih vaj. Prebivalci ŠDL se vsako leto preko rednega praktičnega usposabljanja evakuacije za vse stanovalce seznanjajo s protokolom v primeru požara, torej vaš predlog poziva k ukrepu, ki se že izvaja, zanima nas, če torej vaš predlog predvideva kakšno spremembo že obstoječe prakse?
Po naših informacijah se vaje v praksi ne izvajajo dovolj pogosto. Potrebno je preveriti pogostost in kakovost izvedbe požarnih vaj.
- Kot preventiven ukrep navajate pregled električnih napeljav in naprav. Po Požarnem redu se tovrstni pregledi vršijo na najmanj 8 let. Ali predlagate rednejše preglede?
Drži, želimo si bolj pogostih pregledov napeljav. Predlagamo, da se izvajajo na največ 5 let, saj so študentski domovi deležni visoke stopnje obrabe določenih instalacij.
- Predlagate nadgradnjo gasilnih naprav. Bi lahko prosim pojasnili, kaj konkretno bi ta nadgradnja vsebovala?
Študentski domovi v Ljubljani so po večini v starejših stavbah, kar pomeni, da je nujno potrebno preučiti možnosti posodobitve in nadgradnje protipožarnih mehanizmov - detektorjev, razpršilcev, alarmov, gasilnih naprav, hidrantov, idr.
Dodaj komentar
Komentiraj