Kaj pa plagiatorstvo?
Konec prejšnjega leta je senat Univerze v Mariboru Boštjanu Brezovniku, strokovnjaku za lokalno samoupravo z mariborske pravne fakultete, zavrnil habilitacijo v redno profesuro na Pravni fakulteti, sklicujoč se na njegovo domnevno dejanje plagiatorstva. Brezovnik naj bi namreč leta 2013 skušal objaviti članek, za katerega se je izkazalo, da je last Boža Grafenauerja. Prav ta je po naključju odkril, da naj bi šlo za plagiatorstvo, in sicer med recenzijo članka.
V današnji oddaji se bomo namesto na opisani dogodek osredotočili na širši kontekst preverjanja plagiatorstva in poskusili načeti vprašanje naključnosti njegovega odkrivanja pri zaključnih in predvsem profesorskih delih. Vlogo rektorata Univerze v Ljubljani pri preverjanju oziroma odkrivanju plagiatorstva zaključnih del, torej diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, razloži doktorica Mojca Kotar, pomočnica glavnega tajnika Univerze v Ljubljani v Univerzitetni službi za knjižnično dejavnost.
Postopek, po katerem mentorji na posameznih fakultetah preverjajo verodostojnost seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, razloži dekan Filozofske fakultete v Ljubljani doktor Roman Kuhar.
Kuhar pove tudi, da obstajajo v primeru odkritega plagiatorstva zaključnega dela poseben postopek in sankcije, ki jih lahko fakulteta izvede.
Podobno o postopku v primeru odkritja plagiatorstva pove tudi dekan Naravoslovnotehniške fakultete doktor Boštjan Markoli.
Kuhar meni, da se sistem preverjanja zaključnih del izboljšuje, a se hkrati zaveda, da ima kot vsi drugi sistemi svoje pomanjkljivosti in da je prav zato pomembno poudarjanje akademske kulture.
Sistem preverjanja verodostojnosti profesorskih del, kot so objave njihovih raziskovalnih dejavnosti (članki, monografije, prispevki v zbornikih), pa je manj odvisen od fakultet in univerze. O tem, kdo se ukvarja s preverjanjem slednjih, pove Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost.
IZJAVA
Podobno o sistemu preverjanja verodostojnosti profesorskih del, kot so na primer objave njihovih raziskovalnih dejavnosti, iz lastnih izkušenj pove tudi Kuhar.
Na Univerzi v Ljubljani so povedali še, da je v primeru odkritega plagiatorstva možna sankcija odvzema profesorskega naziva, ki je po Statutu Univerze v Ljubljani uveljavljena od leta 2017, vendar takega primera še niso imeli.
Kar se tiče pristojnosti policije na področju plagiatorstva, Rene Pogorevc, vodja skupine za finančno kriminaliteto Policijske uprave Ljubljana, pove, da se plagiatorstvo obravnava v okviru kršitve avtorskih pravic.
Proces preverjanja verodostojnosti zaključnih del je čedalje boljši in dobro organiziran. Nasprotno se kaže, da je preverjanje profesorskih del odvisno predvsem od postopkov za sprejem v objavo posamičnih revij oziroma po sprejemu od partikularnih interesov posameznikov, ni pa predmet sistematičnega preverjanja v univerzitetnem institucionalnem okvirju.
Plagiate je preverjala vajenka Eva.
Dodaj komentar
Komentiraj