Pred dvema mesecema je v medijih odjeknila novica o izplačevanju sumljivo visokih honorarjev na različnih fakultetah in univerzah po Sloveniji. V to novico je bila zajeta tudi Univerza v Mariboru, ki je pregled transakcij naročila že februarja lanskega leta in pri tem ugotovila, da nekatere fakultete izstopajo po višini in številu izplačil ter s tem predstavljajo tveganja na posameznih področjih poslovanja. Zato je na svojih članicah to leto naročila še bolj podroben, skoraj forenzičen pregled izplačil pri zasebnem inštitutu za poslovodno računovodstvo. Lanskoletni dokument s podatki o morebitnih spornih izplačilih je ušel v javnost, preden bi si Univerza v Mariboru želela. Sindikati in novinarji so zagrabili pobegli dokument in saga o dodatkih je ponovno dobila odmev.

Visokošolski sindikat Slovenije je ob razkritju dokumenta obsodil utemeljitve vodstva mariborske univerze, da naj bi pri tem šlo le za tržna sredstva, o katerih lahko univerza odloča samostojno. Sindikatu se zdi vir sredstev nepomemben, saj bi morali biti nadzor nad poslovanjem in pravila igre točneje definirani, torej tudi ko gre za tržna sredstva. »Še večji problem kot visoka izplačila iz tržne dejavnosti, ki poteka prek fakultet, je tržna dejavnost, od katere bi fakultete lahko nekaj imele, a jo profesorji speljejo v svoja zasebna podjetja, pri čemer na trgu dosegajo višjo ceno prav zaradi svojega akademskega naslova in položaja na fakulteti, s katere prihajajo,« še dodajajo v Visokošolskem sindikatu Slovenije.

Izvajanje nadzora nad poslovanjem je še en kamen spotike med sindikati in univerzo. Univerza v Mariboru sicer priznava možnost nadzora, a to počne na javnosti nedostopen način. Plaz kritik o nedostopnosti s strani sindikatov je v začetku oktobra dosegel rektorat Univerze v Mariboru, ki je v oktobru sklical sestanek s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ. Na omenjenem sestanku so se predstavniki rektorata univerze in SVIZ-a strinjali, da počakajo na celovito končno poročilo, na podlagi katerega naj bi nato izvedli morebitne disciplinske postopke zoper kršitelje.

Konec oktobra so iz rektorata mariborske univerze nato sporočili naslednje: »Zaradi obsega pregleda je izvajalec pregleda podal izjavo, da bo izdano strokovno mnenje 10. novembra 2019, ki ga bodo nato obravnavali ustrezni pristojni organi Univerze v Mariboru.« Včeraj pa je bila sklicana novinarska konferenca, na kateri je Univerza v Mariboru predstavila izsledke pregleda transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov.

Vendar še preden se je oglasil rektorat mariborske univerze, je svoj javni odziv na reakcije Upravnega odbora in rektorja Univerze v Mariboru na revizijska in druga poročila o poslovanju univerze dodal Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS. V nadaljevanju smo se pogovarjali z Marijo Javronik Krečič, predsednico VSS na Univerzi v Mariboru, o celotnem dogajanju okoli nadzora transakcij, spornih izplačil in dostopa do podatkov o poslovanju Univerze v Mariboru.

Včeraj je potekala dolgo pričakovana seja Upravnega odbora Univerze v Mariboru, na kateri so člani obravnavali različna revizijska poročila oziroma preglede transakcij in strokovna mnenja glede izplačil. Sejo so takoj na začetku zaprli za javnost. Več o tem Krečič.

Izjava: Marija Javronik Krečič

Rektor dosedanji nadzorni in revizijski dokumentaciji torej priznava določeno kazenskopravno težo, v kolikor bo omenjene dokumente predal organom pregona, čeprav je bilo v preteklosti s strani univerze rečeno, da le-ti ne nosijo prevelike teže. Hkrati pa so pri vodstvu univerze prav tako poudarili namere po spremembi zakonodaje v luči nove novele Zakona o visokem šolstvu. Še posebej so izpostavili 63. člen tega zakona, ki govori o delovni obveznosti. Kaj pravijo o tem pri Visokošolskem sindikatu?

Izjava: Marija Javronik Krečič

Obravnavana poročila na seji niso dala zadostnega vpogleda in odgovorov na problematiko o morebitnih spornih izplačilih in transakcijah na univerzi, zato je, kot pojasnjuje Krečič, upravni odbor naložil rektoratu nalogo, naj univerza zdaj sama pripravi pregled stanja in potem po korakih odpravlja nastalo problematiko. Krečič pojasnjuje, da se sindikatu ti sklepi o pregledu stanja ne zdijo ravno smiselni in le v nedogled prelagajo konkretno ukrepanje. So pa tu še drugi problemi, kot je na primer problem »faktorizacije«. Več o tem Krečič.

Izjava: Marija Javronik Krečič

Doslej omenjeni problemi se dotikajo Univerze v Mariboru. V luči novele Zakona o visokem šolstvu, krajše ZVIS, pa smo Krečič povprašali še po njihovih upih pri Ministrstvu za izobraževanje. Ali je s strani rektorja na seji upravnega odbora beseda tekla tudi o podpori ministrstva in ali menijo, da bo le-to bolj odločno ukrepalo v nastali situaciji?

Izjava: Marija Javronik Krečič

Do sprejetja novele ZVIS je še dolga pot, zato smo Krečič za konec povprašali še po trenutnem stanju pri obravnavi in obdelavi novele zakona.

Izjava: Marija Javronik Krečič

Toliko torej o problemih mariborske univerze in dinamiki dela pri novi noveli Zakona o visokem šolstvu, ki bo očitno v kratkem še pomembno vplivala na vse igralce na univerzitetnem polju. Kaj pa univerza? Njena avtonomija je gotovo precenjena.