Ker se je leto 2018 pravkar izteklo, je edino pravilno, da se posvetimo dogodkom, ki so ga znanamovali.

Med take dogodke gotovo spadajo stavke javnega sektorja. Prva v seriji stavk v javnem sektorju je bila tista stavka, ki jo je organizirala pogajalska skupina pod vodstvom Jakoba Počivavška. Po njegovih besedah je takrat stavkalo 30 tisoč javnih uslužbencev, ki so protestirali proti nizkim plačam in zahtevali njihov dvig. Na shodu, ki ga je pogajalska skupina pod vodstvom Počivavška pripravila, je protestiralo nekaj tisoč ljudi.

Na tej točki je pomembno izpostaviti, da so sindikati v preteklem letu protestirali ločeno. Tako je denimo omenjena skupina pod vodstvom Počivavška zajemala Visokošolski sindikat Slovenije, ne pa tudi SVIZ-a. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je namreč stavkal ločeno, 14. februarja.

Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj je na shodu povedal: "Nasprotujemo razvrednotenju vzgoje in izobraževanja v tej državi, ki se sistematično poglablja od leta 2012. Branimo pravico do kakovostnega javnega izobraževanja, ki ga brez pravilno ovrednotenega dela ni." Shodu naj bi se pridružilo približno 20 tisoč stavkajočih v vzgoji in izobraževanju. Na shodu so napovedali, da bodo ponovno stavkali 14. marca. In tudi so, stavki se je pridružilo 36.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. SVIZ je takrat sicer za 17. april napovedal novo stavko, do katere pa ni prišlo, saj je na dan stavke Miro Cerar odstopil s položaja predsednika vlade.

Odstop Mira Cerarja pa je pomenil tudi zaustavitev pogajanj med sindikati in vlado. Sindikati so počakali, da se oblikuje nova vlada, potem pa odmrznili stavko. Spet so se pogajali ločeno, koordinacija pod vodstvom Počivavška po svoje, SVIZ pa po svoje. Sindikati so napovedovali nov stavkovni val v začetku decembra, vendar do stavke ni prišlo.

Tik pred napovedanim shodom sta tako SVIZ kot koordinacija podpisala stavkovne sporazume. Z besedami Visokošolskega sindikata Slovenije: "S Stavkovnim sporazumom Koordinacije stavkovnih odborov bomo vsi javni uslužbenci pridobili višje plače in nekatere nove pravice, obenem pa je zagotovljeno dodatno financiranje javnih zavodov. Slednje je med sindikati in na pogajanjih z vlado dosežek VSS."

Sindikati so se torej z novim premierjem Marjanom Šarcem uspeli dogovoriti za dvig plač zaposlenih v javnem sektorju. Dogovor s 1. januarjem predvideva prvi plačni razred povišanja, ki bo upoštevano februarja pri izplačilu januarskih plač.

Lansko leto je torej minilo v duhu stavk in sindikalnega delovanja. Če je na začetku leta, sploh po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade, kazalo, da bodo sindikati težko izpogajali višje plače, pa se je situacija spremenila z novo vladno ekipo.

Pokukajmo še na nekatera druga področja, ki so zaznamovala preteklo leto. Skupaj z Mirom Cerarjem nas je zapustila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Nasledil jo je novi-stari minister dr. Jernej Pikalo. O Pikalu smo na valovih Radia Študent ob nastopu mandata že govorili, vendar nič ne škodi, če obudimo spomin nanj. Jernej Pikalo je, ko ni minister, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bolj poznan je seveda kot avtor zloglasnega Zakona o visokem šolstvu – ZViS. Tistega zakona, ki je leta 2014 pod vodstvom Študentskega društva Iskra na ulice Ljubljane prignal več tisoč študentk in študentov.

Jernej Pikalo se je na zaslišanju na Odboru za izobraževanje, znanost in šport pred nastopom svoje funkcije predstavil kot učitelj, raziskovalec in oče dveh šoloobveznih otrok. Glede šolnin je na zaslišanju povedal, da jim nasprotuje in da se nima smisla vrniti k staremu ZViSu.

Med ključne projekte mandata je uvrstil izdelavo novih krovnih dokumentov slovenskega šolstva. Kar trem pomembnim strokovnim dokumentom namreč v naslednjih letih poteče rok: Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju, Nacionalnemu programu visokega šolstva in Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Pikalo je decembra za leto 2019 napovedal tudi izdelavo strategije izobraževanja odraslih.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport torej čaka veliko razmišljanja in pisanja strateških dokumentov. Na ministrstvu so sicer morali veliko razmišljati tudi ob nedavnih aferah, ki so pretresle področje šolstva. V mislih imamo zlasti afero Kengurujčki v začetku oktobra. Naj vam na kratko obudimo spomin.

Šlo je za afero, ki je privrela na dan ob objavi videoposnetkov, ki so kazali na neprimerno in surovo ravnanje z otroki v Zavodu za spodbujanje kreativne vzgoje, celostnega razvoja otrok ter otroškega varstva Kengurujčki. Otroke je varuhinja otrok na domu, da bi utišala njihovo jokanje, med drugim zavijala v rjuhe in na sploh z njimi ravnala neprimerno. Takrat je na noge skočila vsa javnost.

Glavni inšpektor na inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo Tomaž Rozman je na novinarski konferenci po aferi dejal: "Ko sem videl posnetke, sem si želel samo, da to ni res." Stekel je izredni inšpekcijski nadzor, sprva sicer inšpektorjem na naslovu ni uspelo najti nikogar, so pa dan kasneje na istem naslovu komercialni mediji našli varuhinjo, ki jim je povedala svojo plat zgodbe. Med drugim se je izkazalo tudi, da so na naslovu inšpektorji pred leti že bili.

V javnosti je bilo slišati očitke na račun inšpektorata za šolstvo, da ne opravljajo svojega dela ustrezno in da bi morali poskrbeti, da do takih primerov sploh ne bi prišlo. Postavljala so se tudi vprašanja o pomanjkljivosti inšpekcijskih nadzorov. Glavni inšpektor Tomaž Rozman si s svojimi odgovori v javnosti ni pridobil zaupanja, saj je med drugim povedal: "Inšpektorjev nas je toliko, kolikor nas je," in je na sploh deloval zmedeno in neprofesionalno.

Inšpektorat se je v začetku decembra spet znašel pod plazom kritike. Tokrat zaradi postopanja v primeru Dušana Merca, nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule. Šolski inšpektorat je takrat namreč odločil, da je Merc s prepovedjo vstopa v šolo fantoma, ki naj bi spolno napadla učenki, kršil ustavno pravico do izobraževanja, ki se je sicer ne sme omejevati z vzgojnimi ukrepi. Zaradi odločitve šolskega inšpektorja je tožilstvo izdalo obtožni predlog zoper Merca, vendar ga je kmalu po začetku sodnega postopka umaknilo. Na podlagi Merčevega zagovora je namreč ugotovilo, da njegovo ravnanje ni pomenilo hujše kršitve pravic učencev, kar pa je eden od pogojev za obsoditev za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.

Po obeh aferah, v središču katerih je bil šolski inšpektorat, se je minister za izobraževanje Jernej Pikalo odločil, da poda predlog za razrešitev Tomaža Rozmana s položaja glavnega inšpektorja Inšpektorata za šolstvo in šport. Pikalo je svojo odločitev pospremil z besedami: "Gre za zadevo, ki je tlela dlje časa. Od zunaj sem opazoval delo kot starš in nisem bil najbolj zadovoljen."

Pikalo je dodal še: "Ta odločitev ni bila sprejeta čez noč, je premišljena. Potrebujemo sistemske spremembe za delovanje inšpektorata, ki niso rokohitrske, ampak delajo sistem učinkovit." Njegov načrt je najti osebo, ki bo inšpektorat popeljala skozi sistemske spremembe. Do imenovanja novega vodje inšpektorata bo tega s pooblastilom vodil nekdo iz ministrstva.

Ministra Pikala torej v novem letu čaka veliko dela. Obljubil je strategijo izobraževanja odraslih in prestrukturiranje inšpektorata. Iztekajo se tudi trije ključni dokumenti s področja šolstva in raziskovanja v Sloveniji - Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, Nacionalni program visokega šolstva in  Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. To pomeni, da bo v prihajajočem letu treba začeti pisati nove dokumente, predvsem pa pogledati in izpolniti vse zaveze, ki so bile v teh strateških dokumentih zapisane, pa še do danes niso uresničene.

Ne pozabimo niti na Zakon o raziskovalni dejavnosti in Zakon o visokem šolstvu, prvi naj bi bil praktično usklajen, vendar je obtičal v predalu zaradi odstopa prejšnje vlade. ZViS pa je oreh, ki se ga je minister lotil že v svojem zadnjem mandatu, pa mu ni uspelo.

Ministru želimo, da bi uspel v prihajajočem letu realizirati čim več načrtov, ki si jih je zadal.