Včeraj je Visokošolski sindikat Slovenije - VSS - izpeljal tiskovno konferenco o raziskovalni politiki na univerzah. Osnovni namen je bilo izražanje nestrinjanja s politiko Javne agencije za raziskovalno dejavnost - krajše ARRS. V današnji oddaji bomo na kratko pregledali temeljne probleme, s katerimi se sooča slovenska znanost. 

Včeraj so na prvem programu Televizije Slovenije v sklopu oddaje Ekstravizor organizirali pogovor o financiranju slovenske znanosti. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se je v oddaji odzval na očitke znanstvenikov, ki jih lahko v grobem strnemo v dve ideji. Prvič, ARRS deluje izredno netransparentno in sredstva, slabih 200 milijonov evrov letno, podeljuje prek razpisov, na katerih so raziskovalni projekti vrednoteni s strani ocenjevalcev. Ti za to niso vedno usposobljeni, znanstveniki pa se na odločitve ne morejo pritožiti. 

Drugič, znanost v Sloveniji je izredno slabo financirana: skupno namenimo za raziskovanje in razvoj okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda, od tega zgolj odstotek prek javnih sredstev. Kako se je na očitke odzval minister Pikalo?

Izjava

Pogovarjali smo se z Gorazdom Kovačičem, predsednikom VSS na Univerzi v Ljubljani. V pogovoru se je Kovačič za začetek odzval na ministrove besede iz včerajšnje oddaje. 

Izjava

V nadaljevanju je Kovačič še enkrat razložil poanto včerajšnje tiskovne konference. 

Izjava

Kot pa da to ne bi bilo dovolj, se znanost sooča tudi z drugimi težavami, čeravno te niso specifične za Slovenijo, pač pa za cel svet. Znanstveno založništvo ima znanost v primežu po eni strani zaradi visokih cen tako objavljanja kot tudi dostopanja do znanstvenih člankov v revijah, po drugi strani pa s paradigmo “publish or perish”. To pomeni, da so znanstveniki zaradi trenutnih trendov ocenjevanja in vrednotenja znanstvenega dela, ki se referira predvsem na faktor vpliva revij, v katerih objavljajo, prisiljeni dati prednost objavljanju v prestižnih revijah pred samo kvaliteto dela. Bolj natančno je problem, pa tudi težave s potencialnimi rešitvami na konferenci o odprti znanosti prejšnji mesec opisal dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar.

Komentar je v angleščini. Kuhar najprej pove, da se je že lani začel projekt S, o katerem smo že pisali, ki naj bi spremenil način delovanja znanosti, vendar pa, pravi Kuhar, tudi ta ukrep ne bo rešil problema. Po eni strani se mu upirajo založniške hiše, kot je Elsevier, po drugi pa tudi nekateri znanstveniki.

Izjava

Očitno je torej, da je znanost v primežu izkoriščanja, čeprav na več načinov. Po eni strani nacionalne države pričakujejo, da bodo znanstveniki z minimalnimi sredstvi dosegli maksimalne rezultate, po drugi strani pa razne zasebne korporacije bodisi prek založništva bodisi prek raznih spin-offov, torej odcepljenih podjetij, privatizirajo znanje in iz z javnimi sredstvi pridobljene vednosti ekstrapolirajo profit. Manj očitno pa je, kako se bo znanost tega primeža rešila.