Komplikatorke in birokrati še vedno na delu

Danes nadaljujemo s temo spremenjenih vpisnih pogojev za visokošolske zavode. Pred dvema tednoma smo poročale, da je pri vpisu na fakultete prišlo do sprememb. Po eni strani se je na univerzah povečalo število vpisnih mest za dodiplomski študij nekaterih smeri, po drugi pa so se spremenili vpisni pogoji za številne študijske programe, ki so omejili možnost izbire za dijake in dijakinje s poklicno maturo. 

Spomnimo: Do sedaj so se dijaki in dijakinje z opravljeno poklicno maturo in petim predmetom lahko vpisali na večino univerzitetnih študijskih programov. S spremenjeno interpretacijo 38. člena zakona o visokem šolstvu, krajše ZViS, pod diktirko Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS, pa so se njihove možnosti skrčile. NAKVIS je spremembo vpisnih pogojev postavila kot pogoj za akreditacijo visokošolskih zavodov, zanimivo pa je, da se pri univerzah razlikuje čas, v katerem bodo spremembe začele izvajati. Tako so, denimo, spremenjeni pogoji na Univerzi v Ljubljani začeli veljati že pri vpisu v študijsko leto 2023/2024, na Univerzi v Mariboru pa bodo začeli veljati s študijskim letom 2025/2026. 

Z Univerze v Ljubljani so v izjavi za javnost sporočili, da so bili po pritiskih NAKVIS-a pogoje prisiljeni spremeniti že v tem študijskem letu. Univerza v Mariboru pa je v izjavi za javnost zapisala, da je postopek potrjevanja sprememb študijskih programov, med katere sodijo tudi spremembe vpisnih pogojev, v pristojnosti senata univerze, ki lahko sam presodi tudi o tem, kdaj določene spremembe stopijo v veljavo. S predvidenim pričetkom implementacije spremenjenih vpisnih pogojev so seznanili strokovne službe NAKVIS-a, ki pripomb na predlagano gradivo niso imele. V času postopka ponovne akreditacije so z odločitvijo senata univerze seznanili tudi svet NAKVIS-a, ki je spremembe vpisnih pogojev upošteval pri odločitvi o izdaji soglasja k akreditaciji Univerzi v Mariboru za naslednjih pet let.

Na Univerzo v Ljubljani smo se obrnile z vprašanjem, ali so tekom postopka NAKVIS opozorili na morebitne neenakosti, ki bodo nastale med dijaki, ki so že vpisani na določen srednješolski program, oziroma ali so se na zahteve odzvali s predlogom, kot ga je ponudila Univerza v Mariboru. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejele, zato ga bomo naknadno objavile k prispevku na spletni strani. 

Zanimalo nas je tudi, zakaj je NAKVIS akreditirala oba zavoda, tako UL kot UM in pri tem po besedah UL ljubljanski univerzi ni omogočila prehodnega obdobja, v katerem bi se uveljavilo novo razumevanje prehodnosti med srednješolskimi in visokošolskimi programi. Z NAKVIS-a so nam odgovorili, da so prejeli vrsto pobud k ureditvi problematike vpisnih pogojev na zakonsko predviden način, pri čemer pa je še vedno nejasno, zakaj lahko Univerza v Mariboru pri tem odstopa in spremenjene pogoje začne upoštevati šele čez dve študijski leti. Na NAKVIS-u so poudarili tudi, da so zahteve po spremenjenih pogojih prihajale tudi od Državne komisije za splošno maturo, ki deluje v okviru Državnega izpitnega centra, krajše RIC. 

V zadnjem času beležimo upad števila kandidatov pri splošni maturi ter naraščanje števila kandidatov poklicne mature s petim predmetom. Državna komisija za splošno maturo in drugi deležniki na področju gimnazijskega izobraževanja so zato zaskrbljeni, da bo z nadaljevanjem trenda prišlo do izenačenja števila maturantov splošne in poklicne mature ter še dodatnega upada vpisa v gimnazijske programe. Spremenjeni vpisni pogoji so tako posredno tudi poskus ponovno povečati število dijakinj in dijakov v gimnazijskih programih. 

Z vprašanjem, ali so bili v postopek vključeni, smo se obrnili na RIC. Odgovorili so, da znotraj obeh državnih komisij za maturo in na ministrstvu za šolstvo že dolga leta opozarjajo, da obstoječa rešitev prehoda iz srednjega strokovnega izobraževanja s poklicno maturo in s petim predmetom ni dobra. Sicer pa v bodoče zagovarjajo dolgoročne rešitve s spremembo zakonodaje in spremembe v izobraževalnih programih srednjih strokovnih šol. Po mnenju RIC-a bi morali biti kandidati s pogoji oziroma spremembami seznanjeni vsaj dve leti pred začetkom veljavnosti, česar se drži Univerza v Mariboru, ki bo spremembe začela uveljavljati čez dve leti. 

Po besedah RIC-a sta tako NAKVIS kot ministrstvo za šolstvo na izvorno interpretacijo 38. člena ponovno opozorila pred skoraj štirimi leti, leta 2019, in s tem seznanila tudi fakultete. Seznanitev se je zgodila po 46. razširjeni seji Državne komisije za splošno maturo, ki je potekala  14. novembra 2019. V javno objavljenem zapisniku seje lahko beremo, da je bil med razpravljavci tudi direktor NAKVIS-a Franc Demšar, ki je že takrat povedal, da je, citiramo: »zaveza NAKVIS-a, da bodo pri podaljševanju akreditacij in novih akreditacijah tudi temu delu namenili več pozornosti in zahtevali upoštevanje veljavne zakonodaje na tem področju. Hitrejše rešitve trenutna zakonodaja NAKVIS-u ne omogoča.« Konec citata. 

Z RIC-a pa so sporočili tudi, da so bili po srečanju gradiva in sklepi predani v nadaljnje delo ministrstvu za visoko šolstvo, NAKVIS-u, univerzam ter visokošolskim organizacijam in da se maturitetni organi v zadnjih letih s tem vprašanjem niso več ukvarjali. Na dogajanje so se odzvali tudi v Zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Komentira predsednica Zveze Nives Počkar.

IZJAVA

Počkar nadaljuje, da kot Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije niso bili povabljeni k sodelovanju na katerikoli stopnji odločanja o spremembi vpisnih pogojev.

IZJAVA

V Zvezi so se na spremembe že odzvali, nadaljuje Počkar.

IZJAVA

Sprememba vpisnih pogojev je botrovala tudi nadaljevanju razmisleka o izstopu Skupnosti splošnih gimnazij iz Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Z vprašanjem o vzrokih smo se obrnile na predsednico Skupnosti splošnih gimnazij Mojco Lukšič, a do zaključka redakcije odgovora nismo prejele. Za časnik Delo je Lukšič povedala, da so bili vpisni pogoji eden od vzrokov, da so se že leta 2019 odločili za izstop iz Zveze srednjih šol. Kot ključni razlog za izstop je navedla, da imajo gimnazije svoje poslanstvo in cilje, ki v Zvezi niso dovolj zastopani. Počkar se z razhajanjem skupnosti ne strinja. 

IZJAVA

Rok za vpis na visokošolske zavode se zaključi na prvi pomladni dan, 20. marca. Zaenkrat sta maturitetni tečaj in opravljanje splošne mature edina možnost za dijake in dijakinje, ki so se na fakultete želeli vpisati s petim predmetom in po novi klasifikaciji programov tega ne morejo več. Maturitetni tečaj je sicer za te dijake brezplačen, a je pri tem treba opozoriti, da gre za celoletni srednješolski izobraževalni program, kar pomeni, da bodo dijaki in dijakinje za vpis na želeno fakulteto izgubile eno leto.