(Ne)urejen položaj študentov: ZUPŠ-1
Včeraj je bila na 99. izredni seji državnega zbora predvidena tretja obravnava novega Predloga zakona za urejanje položaja študentov, krajše ZUPŠ-1, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije. Zakon, ki je že prestal dve branji, amandmaje in črtanje številnih členov, spreminja in dopolnjuje določbe petih zakonov. V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo prisluhnili najpomembnejšim spremembam, ki bi jih sprejetje predloga prineslo študentom.
Predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar pove, kdaj je bil zakon vložen v obravnavo in kdo ga je oblikoval.
Začnimo s spremembo Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Po predlogu, bi bilo koriščenje bonov po novem mogoče od sedme ure zjutraj do desete ure zvečer in to tudi v obdobju med 15. julijem in 15. avgustom. Ob tem se bo subvencija za prehrano povišala na 3,5 evra. V predlogu zakona pa ni mogoče zaslediti omejitve doplačila, ki se bo potemtakem zvišalo v skladu z zvišanjem subvencije.
Da si bomo doplačilo k bonom sploh lahko privoščili, so v ŠOS-u predlagali tudi spremembe Zakona o štipendiranju in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zaradi naraščajočih stroškov, ki v povprečju na študenta znašajo dobrih 413 evrov, in povprečne štipendije, katere višina je 122 evrov, predlagajo postopen dvig višine državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024. V ŠOS-u navajajo, da se 38 odstotkov študentov srečuje z resnimi finančnimi težavami, državno štipendijo pa jih prejema le okrog 20 odstotkov. Zato predlagajo uvedbo novega šestega in sedmega razreda prejemnikov državnih štipendij. Izpostavljajo pa tudi problem splošnega starostnega pogoja za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega izobraževanja, ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno in diskriminatorno, zato bo, če bo predlog zakona sprejet, starostna omejitev pri pridobitvi pravice do štipendije odpravljena.
V ŠOS-u pričakujejo, da bodo poslanke in poslanci naklonjeni sprejetju predloga zakona.
V ŠOS-u so prepoznali tudi, da je ključna funkcija študentskega dela socialni korektiv in ne zgolj nabiranje denarja za počitnice. Po sedanji zakonodaji se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec in podobno. Zato predlagajo izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ob tem bi v ŠOS-u posegli tudi v Zakon o delovnih razmerjih in uveljavili možnost dodatka na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela. To v praksi pomeni, da bomo imeli študentje, ko se bomo zaposlili v okviru kolektivne pogodbe, možnost priznanja delovne dobe za čas opravljanja študentskega dela. Za kvantifikacijo časa dela pa se bo lahko upošteval tudi obseg pokojninske dobe, pridobljene z opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Predlog ZUPŠ-1 posega tudi v Zakon o visokem šolstvu. V luči nedavno sprejetega pravilnika o spolnem nadlegovanju na ravni ljubljanske univerze v ŠOS-u izpostavljajo potrebo po zagotavljanju enake obravnave študentov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju. To bi z dodatnim odstavkom zapisali v člen, ki določa izobraževanje pod enakimi pogoji. Z dodanim členom bi dopolnili tudi opredelitve študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, in sicer bi se ta razširila še na študente s psihosocialnimi težavami. Pri študentih starših pa bi se dikcija spremenila v: Študenti s posebnim statusom so tudi študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka. Dodatno študijsko leto za sedaj živorojenega otroka pa bi spremenili v dodatno študijsko leto za rojenega otroka in tako pravico do dodatnega leta omogočili tudi študentkam in študentom, ki se soočajo z izgubo otroka. *POJASNILO DOSTOPNO NA KONCU PRISPEVKA*
Z novim zakonom bi omejili tudi skrite stroške študija, med katerimi so v ŠOS-u prepoznali predvsem zaračunavanje vpisnin. Predlog omejuje višino stroškov, ki jih lahko visokošolski zavodi zaračunavajo za administrativne stroške vpisa in študija, a po drugi strani predlog še vedno dopušča druge prispevke za študij, ki se bodo študentom zaračunali po dejanskih materialnih stroških, ki jih imajo javni visokošolski zavodi. Zanimalo nas je, če so v ŠOS-u razmišljali tudi o drugih skritih stroških študija, kot so razni materiali, produkcije na akademijah, terenske vaje, plačevanje diferencialnih izpitov in podobno. Odgovarja Grubar.
V ZVIS pa bi v duhu digitalizacije dopisali tudi uvedbo digitalne študentske izkaznice, ki je, citiramo: »zaradi lažje in bolj priročne uporabe skozi mobilno ali spletno aplikacijo nujna«. Konec citata.
Poglejmo še na področje subvencioniranega bivanja v študentskih domovih. S predlogom zakona bi v ZVIS dodali dva člena. Začenši s členom o javnem razpisu za subvencionirano bivanje, ki določa, da pisarna za študentske domove s soglasjem ministrstva do 1. junija objavi javni razpis za sprejem oziroma podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov. Pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja bi po novem določal ZVIS. Javni razpis bi se objavil kot javni razpis z odprtim rokom za vložitev vloge in bil odprt do objave novega letnega razpisa. Omenjene spremembe komentira Igor Brlek, ki se v stranki Pirati ukvarja z mladinsko politiko in je zaposlen v Študentskem domu Ljubljana.
Glede problemov, ki bi s sprejetjem predloga nastopili na področju prednostnih list, odgovarja Grubar.
Bolj zanimiv pa je člen, s katerim bi za gradnjo in obnovo študentskih domov zagotovili več javnih sredstev. Po veljavni zakonodaji se od plačila za študentsko delo vzame dva odstotka za študentske domove. V ŠOS-u predlagajo, da bi se k temu dodala še proračunska sredstva v enaki višini. Komentira Brlek.
S posegom v Zakon o višjem strokovnem izobraževanju bi po besedah ŠOS odpravili neenak položaj študentov višješolskih programov, ki so po sedanji zakonodaji upravičeni le do bivanja v dijaških domovih. O predlogu in na drugi strani realni situaciji, Brlek.
Grubar pove, da je ŠOS študentska organizacija, ki si želi enake pogoje za vse študente.
Poslanci in poslanke bodo svoje piskrčke pristavili in o zakonu glasovali v sredo, 6. aprila. Na Univerzitetni redakciji bomo o urejanju položaja študentov še poročali.
--
*"Predlog ZUPŠ-1 posega tudi v Zakon o visokem šolstvu na področju enakih pogojev za izobraževanje. Po seji državnega zbora na temo spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru so v raziskovalno aktivističnem kolektivu Rezistenca pripravile predloge sprememb členov v Zvisu, ki bi zagotavljali varno študijsko okolje pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem znotraj visokošolskh institucij. V sodelovanju z MIZŠ in ŠOS-om, ki je bil takrat ravno v procesu predstavljanja in usklajevanja zakona s predstavniki ministrstva, so se dogovorile da se v ŠOS-ovem ZUPŠ-1 razširi člen, ki določa izobraževanje pod enakimi pogoji na način, da le to zajema tudi nadlegovanje in trpinčenje.*
Dodaj komentar
Komentiraj