Ni treba na Dunaj, da pustiš želodec zunaj
Z novim letom so nas pozdravile tudi nove spremembe v študentski prehrani. Maja lani je Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, pripravila Zakon o urejanju položaja študentov, s katerim ureja tudi spremembe subvencionirane prehrane. Takrat je ŠOS zapisal, da se bo cena obroka znižala, a se to ni zgodilo. Z zakonom se je s 1. januarjem sicer dvignila višina subvencije z 2,82 € na 3,5 €, obenem pa se je dvignila tudi maksimalna vrednost subvencioniranega kosila s 7 na 9 evrov. S tem se je najvišje možno doplačilo zvišalo za 1, 32 evra, torej s 4,18 evra na pet evrov in pol.
ŠOS pravi, da so s spremembo zakona želeli privabiti več gostincev, ki bi postali ponudniki študentske prehrane. V prejšnjem letu je pogodbo namreč prekinilo kar 54 ponudnikov študentske prehrane v Sloveniji. Konec leta 2022 je bilo v sistem vključenih 311 ponudnikov, v začetku leta 2023 pa 332. ŠOS ocenjuje, da je bil, glede na dosedanji upad, njihov ukrep uspešen. Število ponudnikov sicer vztrajno upada že več let, kot razlog za odpoved pa večinoma navajajo previsoke stroške, zato se zdi, da bi študentska organizacija morala temeljito analizirati stanje in premisliti, ali so boni v takšni obliki sploh še vzdržni oziroma smiselni.
Šele z novim letom je večina študentk in študentov ugotovila, da dvig višine subvencije v praksi ne prinaša nižjega doplačila obroka, saj so gostinci možnost za zaslužek pričakovano izkoristili in dvignili ceno vrednosti obroka, s tem pa tudi doplačilo. Večina ponudnikov, ki je prej nudila obroke po maksimalni vrednosti subvencioniranega kosila, to z novim letom nadaljuje in tako zdaj ponuja hrano za 5,5 evra doplačila. Od 332 ponudnikov jih maksimalno doplačilo zahteva kar 78, to pa v praksi pomeni, da je doplačilo pri več kot četrtini vseh ponudnikov višje kot minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 5,21 evra, kar je več študentk in študentov na družbenih omrežjih že označilo za absurd.
V Sloveniji je ostalo le še pet restavracij, kjer lahko pridete do hrane brez doplačila. Dve v Mariboru in tri v Ljubljani, vse so restavracije s hitro prehrano. Že lani je od 135 ponudnikov v Ljubljani subvencionirano kosilo brez doplačila ponujalo zgolj sedem gostinskih obratov, letos pa je število padlo na 3. Doplačila tako zdaj ne zahtevajo le pizzeria Šestinka, Mafija in Indeks Lipica, za manj kot tri evre pa lahko študentka obeduje v 45 lokalih.
Zdi se, da je po dolgem času in upravičeno na nogah vsa študentarija. Te dni je po hodnikih faksov, pred restavracijami in drugje slišati kritike na zviševanje cen doplačil. Navsezadnje je sprememba doletela prav vse, še najbolj pa bodo višje cene življenje zamorile tistim, ki imajo na fakultetah celodnevne obveznosti in posledično nimajo časa, da bi vmes hodili domov in si pripravili cenejši obrok. Nekatere fakultete se nahajajo na območjih, kjer je v bližini na voljo zgolj nekaj ponudnikov študentske prehrane, te pa so od 1. januarja dalje lahko med dražjimi – redkokateri študent bo dnevno lahko zapravil 5 evrov in pol za zgolj en obrok, potem pa temu dodal še zajtrk in večerjo. O težavi izgube študentske prehrane brez doplačila več pove študentka Pedagoške fakultete.
Z novim razpisom za ponudnike subvencionirane prehrane je prišla še ena sprememba. Ponudniki so obvezani, da zagotovijo tri hode, torej glavno jed, solato in sadje. S tem ponudniki niso več zavezani k ponudbi juhe, ki je bila pogosto edini topli del obroka. V nekaterih lokalih bomo torej s to spremembo študentke morale plačati več, ne le za isto stvar, ampak celo za manj.
ŠOS vztraja pri tem, da je bilo zvišanje maksimalne vrednosti obroka edini smiseln korak, ki so ga lahko naredili glede na to, da se maksimalna vrednost obroka ni spremenila že od leta 2010. Menijo, da zaradi vsesplošne inflacije do upada porabe bonov namreč ne bo prišlo. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, se je na dogajanje odzvala z javno objavo na družbenih omrežjih, v kateri izražajo skrb nad dvigom doplačil in zahtevajo skupni sestanek študentskih organizacij in ministrstva, na katerem naj bi našli rešitve za nastalo situacijo. V dopisu ŠOU omeni, da bo za socialno ogrožene študentke na voljo tudi razpis za povrnitev razlike v višini posameznega koriščenega bona med letoma 2022 in 2023, katerega podrobnosti pa še niso znane in bo objavljen 11. januarja. O morebitnih rešitvah nastale situacije smo kontaktirale predsednika ŠOU Klemna Petka ki dopisa ni želel podrobneje pojasniti. Presenetljiv je presenečen odziv ŠOU nad podražitvijo, saj so del organizacije, ki je dvig subvencije predlagala, aprila sprejet zakon pa so veselo pozdravili.
Na verjetnost, da bodo gostinci z novim letom dvignili cene obrokov, smo v redakciji opozarjale že od sprejema sklepa o zvišanju maksimalne vrednosti subvencioniranega kosila, medtem ko so študentske organizacije to spregledale ali pa so se odločile, da je pet evrov in pol za študentski obrok čisto okej cena. Pomembno je tudi izpostaviti, da vrednost obroka samovoljno določijo gostinci, kar teoretično pomeni, da lahko vrednost običajnega sendviča postavijo tudi na devet evrov, v praksi pa se izkaže, da lahko en ponudnik primerljiv obrok ponuja za dvakratnik cene drugega ponudnika. V izogib takšnim neskladjem bi ŠOS lahko uveljavil novo prakso – ob prejemu vlog na razpis za ponudnike študentske prehrane bi sam tudi ocenil, kako visoka je lahko vrednost določenega obroka.
Na spletu se je med jeznimi komentarji pod objavo študentske organizacije na Facebooku pojavil poziv na protest v Mariboru, ki bo potekal 18. januarja. O protestu v Mariboru pove Jan Hartl.
Za mnenje o nastali situaciji smo povprašali tudi rektorje slovenskih univerz. Do zaključka redakcije sta se odzvala rektor Univerze v Mariboru in rektorica Univerze na Primorskem, ki sta izrazila svojo podporo vsem prizadevanjem za dostojen socialno-ekonomski položaj študentov. Na dvig doplačila za študentsko prehrano so se med prvimi odzvali tudi v študentski listi FODEM s Fakultete za družbene vede in danes na svoj Facebook profil objavili anketo. Več pove član liste Srđan Veljančić.
Študentke in študenti s svojem delom financirajo Študentsko organizacijo, za katero bi pričakovali, da bo delovala v študentsko korist. Čeprav so z zakonom o urejanju položaja študentov zagotovili 35 milijonov evrov več sredstev, se to na debelini denarnic študentk in študentov ne bo poznalo. Ozirajoč se na dejstvo, da je ponudnikov študentske prehrane iz leta v leto manj, število se je torej povečalo zgolj letos na račun višjih cen obrokov, vedno več pa je študentk in študentov, ki si dragih obrokov ne morejo privoščiti, bi ŠOS v tem letu lahko natančno spremljal porabo študentskih bonov, izvedel ankete med študenti, analiziral vsesplošno stanje in predvsem premislil, ali ne bi bil čas, da bone, kot jih poznamo zdaj, zamenjajo boni, ki bi manj prizadeli študentski žep. Navsezadnje je osrednja naloga ŠOS-a, da skrbi za svoje študentke in študente, zato bi od njih pričakovali precej bolj premišljene rešitve.
Kuhat se bosta naučili Eva in vajenka Lučka.
Dodaj komentar
Komentiraj