Še dobre tri tedne po študentskih volitvah se odvijajo pritožbeni postopki in obtožbe o nepravilnostih na volitvah. V času volilne kampanje, pa tudi po samih volitvah, smo na univerzitetni redakciji predstavili številne navedbe o nepravilnostih, od katerih je le peščica v obliki uradne pritožbe romala do volilne in kasneje pritožbene komisije ŠOU v Ljubljani. Po obravnavi na volilni komisiji, ki je vse pritožbe zavrnila iz različnih razlogov, so vlagalci pritožb svoje nasprotovanje odločitvam volilne komisije namreč lahko naslovili na pritožbeno komisijo.

V tej oddaji bomo pozornost posvetili eni od pritožb, ki jo je volilna komisija zavrnila in ki zdaj čaka končno odločitev pritožbene komisije. Pritožba je vezana na volitve na Fakulteti za družbene vede, na kateri so se pomerili Modri in nova neopredeljena skupina Zebre. Na listi Modrih je za poslanca v študentskem zboru kandidiral Žiga Stopinšek, ki naj bi v času volitev zasedal mesto v nadzorni komisiji Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS. Ta nadzorna komisija pa nadzoruje prav te iste volitve, na katerih je kandidiral.

Kot smo že poročali, so pritožbo nad Stopinškovim sočasnim delovanjem v nadzorni komisiji in kandidiranjem na volitvah vložili v opozicijski skupini Zebre. V pritožbi so navedli, da je njegova kandidatura na volitvah v nasprotju z Volilnim pravilnikom ŠOU v Ljubljani, ki pravico biti voljen na študentskih volitvah izrecno odreka članom nadzorne komisije ŠOS. Natančneje: pritožbo je vložila kandidatka Zeber za poslanko v študentskem zboru Meta Štuhec, ki je dobila 4 glasove manj od Stopinška in ni bila izvoljena. Spomnimo, da so Zebre izrazile očitek glede tega, da se je nekatere glasovnice, predvsem tiste v podporo Zebram, štelo tako, da so njihovi kandidati izgubljali glasove.

Volilna komisija je pritožbo zavrnila, in to dvakrat, s pojasnilom, da ta člen v tem primeru ne pride v poštev, saj da pravilnik v nobeni določbi ne določa točnega trenutka, kdaj mora osebi prenehati funkcija v nadzorni komisiji, da lahko kandidira na volitvah. Komisija celo trdi, da volilna pravica ne sme in ne more biti omejena na način, da bi bil kdo prikrajšan za poslansko kandidaturo. Če torej povzamemo: četudi je v pravilniku pravica biti voljen omejena, je volilna komisija mnenja, da to ni pravično, zato tega člena ne upošteva.

Volilna komisija torej meni, da člen velja samo od določenega dne naprej, nekje med sprejetjem kandidatur in objavo rezultatov volitev, ter ga ne upošteva, ker ni navedeno, na kateri točki postane sovpadanje funkcije in kandidature problematično. Štuhec je v svoji pritožbi ubrala preprosto in navidez očitno interpretacijo, in sicer, da je zadeva problematična že od trenutka, ko volilna komisija kandidaturo potrdi. To nakazuje tudi omenjeni člen, v katerem piše, da je omejena pravica biti voljen, ne zgolj izvoljen. In če je omejena pravica biti voljen, je edino logično iz tega izpeljati tudi, da je omejena pravica, komu sme volilna komisija potrditi kandidaturo. Kakšen smisel bi vendar imel pravilnik, ki bi isti osebi dopuščal potrditev kandidature, ne bi pa dopuščal tudi, da se jo voli ali da je izvoljena? To bi bil nesmisel, ki pa ga volilna komisija očitno predpostavlja.

Komisija te interpretacije, ki jo podaja Štuhec, torej ne sprejema, vendar se zdi, da je iskanje lukenj v pravilniku zgolj obračanje besed, saj komisija takoj zatem v obrazložitvi, zakaj pritožbo zavrača, zanika sámo legitimnost člena kot takega, torej zavrača kakršno koli omejevanje pravice kandidirati na volitvah. Tudi če gre za navzkrižje interesov, ki je očitno v primeru, ko na volitvah kandidira nekdo, ki te iste volitve formalno nadzira.

Nadalje – kot smo že poročali – je volilna komisija v obrazložitvi zavrnitve pritožbe nenavadno uvidevna, saj trdi, da bi v primeru, da bi Stopinšek ob oddaji kandidature za poslanca odstopil iz nadzorne komisije, nato pa morebiti ne bil izvoljen kot poslanec, tvegal izgubo obeh funkcij. Komisija se pri tem sklicuje na tako imenovano varstvo posameznika. Pojavlja se seveda vprašanje, kaj to pomeni za varstvo posameznikov v opozicijski skupini, ko njihov protikandidat sam nadzira volitve.

A še bolj nenavadno je nadaljevanje obrazložitve, v kateri komisija svoje ravnanje primerja s slovenskimi sodišči. Komisija pravi, da sodišča: »preko svojih odločitev opozarjajo, da je v zvezi s kandidiranjem na mesto, za katerega velja določena nezdružljivost funkcij, pomembno le, da tak kandidat nezdružljivih funkcij ne opravlja istočasno in da ne odloča o svojem imenovanju.« Pri tem ne povedo, o kakšnih odločitvah je tu govora, saj sodišča sprejemajo različne odločitve glede na okoliščine.

Ob koncu številnih zanimivih poskusov izogibanja upoštevanju pravilnika lastne organizacije volilna komisija pravi, da je: »svojo odločitev sprejela na podlagi pravnega mnenja s strani odvetniške pisarne, ki zastopa organizacijo«. Če res menijo, da je ta člen premalo natančen in mu manjkajo dodatne določbe, bi pričakovali, da bodo študentskemu zboru predlagali dopolnitev pravilnika, vendar komisija tega na noben način ni nakazala.

Kot ste opazili, se v oddaji pojavljajo številna vprašanja, ki jih je volilna komisija – kot smo že poročali – zavrnila kot sugestivna in na katera ni odgovorila. Predsednica ŠOU v Ljubljani Mubina Vrtagić je prav tako zavrnila komentiranje zadeve, saj meni, da ni primerno, da bi se vmešavala v delo samostojnih in neodvisnih organov, kot je volilna komisija. Neodvisnost komisije je seveda spet lahko vprašljiva, če upoštevamo, da so člani volilnih komisij predstavniki obstoječih poslanskih skupin, povečini Modrih in Povezanih.

Podobne pomisleke smo naslovili na ŠOU v Ljubljani tudi glede sestave pritožbene komisije v asociaciji Modri-Povezani, torej naslednje v vrsti komisij, ki prejemajo pritožbe v zvezi z volitvami. Iz ŠOU so nam odgovorili, da so naloge in pristojnosti pritožbene komisije določene z akti in niso omejene s tem, kdo spada h kateri študentski stranki.

Pritožbe, ki so prispele na pritožbeno komisijo, so še v obravnavi, zato bomo do nadaljnjega skupaj s kandidati nestrpno čakali na odločitev komisije. Na njeno odločitev namreč po pravilniku ni mogoče podati dodatnih pritožb. Komisija lahko kršitelje aktov ŠOU tudi sankcionira, sicer pa trenutno šteje tri člane, čeprav pravilnik predvideva štiri, saj je odstopil Andrej Bole. V pravilniku sicer piše, da se konstitutivna seja lahko skliče šele po imenovanju vsaj petih članov komisije, a to ni bila ovira za to, da ne bi konstitutivna seja potekala že prejšnji teden, in to z manj kot petimi člani, oziroma – če sklepamo, da gre za napako v pravilniku – z manj kot štirimi člani.

Dovolite, da zabredemo v to komisijsko in pritožbeno brozgo še malo bolj – vzemimo prej omenjena »slovenska sodišča« oziroma dogajanje na državni ravni. V Zakonu o volitvah v državni zbor denimo jasno piše, da član volilnega odbora že ob sami kandidaturi avtomatsko izgubi mesto v odboru. Prav tako sodniki in porotniki ne smejo opravljati svoje funkcije, če so sami predmet odločitve, kar bi v primeru volitev veljalo za Stopinška. V pravilnikih ŠOU piše le, da član Nadzorne komisije ŠOS nima pravice biti voljen. Manjka torej avtomatizem, ki ga pozna državni zbor. Hkrati bi volilna komisija lahko interpretacijo naslonila na državnozborsko prakso in kot problematično točko smatrala že samo kandidaturo, ne zgolj dan volitev ali celo šele dan uradnih rezultatov.

V Študentski ustavi prav tako piše, da mora član nadzorne komisije tudi v primeru predčasnega konca mandata funkcijo opravljati, dokler ni izvoljen njegov nadomestni član. Iz nadzorne komisije so nam 31. oktobra sporočili, da je Stopinšek odstopil s svojega mesta v komisiji. Kdaj točno je odstopil in ali je že dobil zamenjavo, niso povedali, zapisniki nedavnih sej nadzorne komisije pa na spletu niso dostopni.

Po vsem opisanem preigravanju po uradnih poteh, ki za skupino Zebre očitno ni obrodilo sadov, se je ta obrnila na svoje sledilce in širšo javnost prek družbenih omrežij in medijev. V javni izjavi so ponovili argumente, zakaj po njihovem Stopinšek sploh ne bi smel kandidirati na volitvah, nakar se je – prav tako na družbenih omrežjih – odzvala skupina Modrih, ki je kandidirala na Fakulteti za družbene vede. V odzivu ponovijo argumentacijo volilne komisije, povedo tudi, da je Stopinšek iz nadzorne komisije izstopil, vendar enako kot nadzorna komisija izpustijo informacijo o tem, kdaj točno je do tega prišlo.