Naslovna fotografija je bila posneta na Filozofski fakulteti UL, kjer so volitve potekale v kleti na koncu hodnika.

Prejšnjo sredo so se v enem dnevu zvrstile študentske volitve na 29-ih fakultetah, ta ponedeljek pa so prišli na plano začasni rezultati. Poslanci se uradno priključijo poslanskim skupinam šele ob vstopu v študentski zbor, ampak če pogledamo, kako so se liste opredelile v prejšnjem mandatu, lahko za zdaj sklepamo, da so si Povezani zagotovili 17 poslancev, Modri 13, Zagon 5, uradno neopredeljenih poslancev je prav tako 7, nezasedeno pa ostaja mesto Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. V tej oddaji bomo naredili kratek pregled volilne udeležbe, jo primerjali s prejšnjimi volitvami ter razpredali o pritožbenih postopkih v zvezi z volitvami.

Volitve so dvojne, saj se voli predstavnike tako v fakultetno študentsko organizacijo kot tudi v študentski zbor, ki povezuje predstavnike študentov vseh fakultet, podobno kot evropski parlament združuje predstavnike vseh držav Evropske unije. Koga oziroma koliko študentov pa bodo letošnji izvoljenci v resnici predstavljali? Celokupna volilna udeležba kaže, da reprezentativnost poslancev v študentskem zboru utemeljuje manj kot 5 odstotkov ljubljanske študentske populacije, saj se je od 40 tisoč študentov volitev udeležilo le nekaj več kot 2 tisoč imetnikov volilne pravice.

Študentske volitve potekajo vsaki dve leti. Če primerjamo letošnjo volilno udeležbo s predlansko, ugotovimo, da je padla za dobro petino. Leta 2018 je skupno volilo dobrih 8 odstotkov ljubljanskih študentov, letos slabih 6 odstotkov. Če izoliramo samo oddane glasovnice za študentski zbor, je njihovo število upadlo za dobro sedmino. Letos seveda niti slučajno ne moremo govoriti o običajnih okoliščinah za potek volitev – v času volitev je namreč že veljala omejitev gibanja med regijami, zato je mnogo študentov ostalo na stalnem naslovu izven osrednjeslovenske regije. Poleg tega je študij še do nedavnega le deloma potekal v živo – ali pa v celoti na daljavo. Prav tako so se volitve za nekatere fakultete fizično premaknile na Kampus.

A da ne bomo dajali pavšalnih ocen, smo se spustili v bolj natančen pregled podatkov. Pod drobnogled smo vzeli tiste dejavnike, za katere lahko dobimo zanesljivo oceno vpliva na letošnje volitve. Izkazalo se je, da je na padanje in dviganje volilne udeležbe bolj kot denimo fizičen premik volitev na Kampus vplivalo to, ali je bila na fakulteti mogoča izbira med različnimi listami. Na 21-ih fakultetah letos namreč sploh ni bilo izbire, ko se je šlo za kandidate za študentski zbor – kandidirala je ena lista, ki je v večini primerov pripadala Modrim ali Povezanim, torej največjima poslanskima skupinama. Na tovrstnih fakultetah je udeležba v povprečju padla.

Na fakultetah z zgolj eno listo, ki se je potegovala za mesta v študentskem zboru, ni bilo niti možnosti glasovati proti. Volilna komisija nam na vprašanje, zakaj je bilo temu tako, še ni podala odgovora. O tem bi sicer verjetno moral odločati študentski zbor.

Poleg Zagona, najmanjše obstoječe poslanske skupine, ki deluje v opoziciji Modrim in Povezanim, se je letos za stolčke potegovalo tudi nekaj novih neopredeljenih list. Na fakultetah, na katerih je za mesta v študentskem zboru potekal boj med novimi listami ali Zagonom na eni strani ter Modrimi, Povezanimi ali njihovimi simpatizerji na drugi strani, je bila volilna udeležba najvišja. Bolj kot izbira med listami za fakultetno študentsko organizacijo je na udeležbo vplivalo to, da se je več list potegovalo za mesto v študentskem zboru. Na takih fakultetah je opaziti dvig volilne udeležbe celo za 200 do 500 odstotkov. Fakulteta za farmacijo je za 500 odstotkov povečala udeležbo kljub temu, da so volitve potekale na Kampusu.

Ob vsem tem je treba opozoriti, da udeležba v odstotkih še ne pove vsega – dejansko število študentov, ki so oddali glasovnice, je na marsikateri fakulteti neverjetno nizko. Število se tako giblje med 7-imi in 370-imi oddanimi glasovnicami na fakulteto, s tem da se število večinoma giba pod stotimi ali celo pod 50-imi oddanimi glasovnicami. Na tem mestu je treba opozoriti, da takšnih številk ne zasledimo zgolj pri volitvah v študentsko organizacijo, temveč tudi pri volitvah v študentske svete. Ti so fakultetni organi in delujejo kot stanovsko predstavniško telo študentov nasproti profesorjem.

Splošno opažanje je, da ukrepi spričo novega koronavirusa na udeležbo niti niso imeli bistvenega vpliva, saj je ta že v običajnih razmerah izjemno nizka. Kandidati, ki volijo sami zase, njihovi sokandidati ter nabor kolegov so se na volitvah prikazali približno tako zvesto kot običajno. Upad udeležbe je za fakultete z zgolj eno listo za študentski zbor podoben, ne glede na to, ali so se volitve premaknile na Kampus ali ne. Doseg vzpostavljenih poslanskih skupin je tako ostal na podobni ravni kot prejšnja leta, medtem ko so nove skupine pograbile določene dele volilne baze, ki prej na volitvah niti niso sodelovali.

Kako pa bo s pritožbami, ki smo jih omenjali v začetku oddaje? V preteklih dveh tednih se je tako v predvolilnih kampanjah kot na samih volitvah zgodilo marsikaj, o čemer smo že pridobili navedbe različnih skupin ter tudi volilnih inšpektorjev. Modri, Povezani, volilna komisija in vodstvo ŠOU nam v zadnjih nekaj tednih niso podali komentarjev glede številnih navedb.

V vednost smo prejeli pritožbo opozicijske skupine Zebre, ki je kandidirala proti Modrim na Fakulteti za družbene vede. Pritožili so se nad dejstvom, da je na listi Modrih na omenjeni fakulteti za poslanca kandidiral Žiga Stopinšek, ki je istočasno član nadzorne komisije ŠOS. To pomeni, da je kandidiral na volitvah, ki jih je sam nadziral.

Volilna komisija ŠOU se je na pritožbo nad osebo, ki tvega navzkrižje interesov, odzvala neobičajno uvidevno, saj je trdila, da bi v primeru, da bi Stopinšek ob oddaji kandidature za poslanca odstopil iz nadzorne komisije, nato pa morebiti ne bil izvoljen kot poslanec, tvegal izgubo obeh funkcij. Predsednico volilne komisije Nino Bjelico smo vprašali, kako ima lahko osebna škoda izgube funkcij večjo težo od transparentnosti delovanja organov in poteka volitev, torej izničenja navzkrižja interesov. Vprašali smo jo tudi, zakaj v odzivu na pritožbo zavrača predloge glede poteka volitev na podlagi tega, da oseba, ki nekaj predlaga, nima pristojnosti za to – navsezadnje so predlogi ravno iz tega razloga naslovljeni na volilno komisijo.

Bjelica se nam je po nekaj spodbudah z naše strani odzvala po pretečenem zakonskem roku za odgovor, vendar dejanskega odgovora ni podala: povedala je zgolj, da so naša vprašanja sugestivna, nato pa naštela pravilnike, po katerih se ravna volilna komisija. Na podoben način se je brez pravega odgovora odzvala tudi na naša vprašanja glede tega, kako namerava volilna komisija postopati v primeru suma ponarejene kandidature celotne Združene liste Filofaksa. Kot so nam potrdili na policiji, bi do točnih ugotovitev prišli šele z njihovim posredovanjem.

Na koncu ponedeljkovega razglasa o začasnih rezultatih je pisalo, da začne z objavo začasnih rezultatov teči rok za pritožbe, izteče pa se na četrti dan, torej danes. Pritožbe je treba osebno vročiti tajništvu ŠOU na Kampusu v času uradnih ur. Uradne ure bi sicer danes trajale še do pete ure popoldne, vendar so že od včeraj izjemoma skrajšane in so se zaključile pred dvema urama. To je verjetno posledica dejstva, da je Kampus, kjer deluje tudi tajništvo ŠOU, že teden dni zaprt. V razglasu začasnih rezultatov je zapisano, da »pritožb ni dopustno vložiti po pošti«, z naslova ŠOU pa smo prejeli zagotovilo, da je študentom omogočena osebna vložitev pritožbe tudi v teh dneh. A kot je mogoče razbrati s spletne strani ŠOU, tajništvo deluje zgolj dve uri na dan.

Pritožbe bo obravnavala posebej za to oblikovana pritožbena komisija. Konstitutivna seja pritožbene komisije bo korespondenčna in bo potekala danes v večernih urah. Pritožbena komisija je nov organ, ki je nadomestil tožilstvo in razsodišče, njegove člane pa so poslanci v študentskem zboru letos že poskušali imenovati. Sprva naj bi jo sestavljali Tomaž Kozovinc, poslanec Modrih, Jan Dežman, poslanec Povezanih, na drugi strani pa predstavnika strokovnih služb ŠOU Damjan Vinko iz vrst Modrih in Andrej, pripadnik Povezanih.

Vinko in Bole iz strokovnih služb nista študenta, zato bi bila polovica članov komisije v tej sestavi iz vrst študentov, Študentska ustava pa določa, da morata biti vsaj dve tretjini članov nadzornih organov študentov. Bole je iz tega razloga odstopil kmalu po imenovanju, zato zdaj komisiji manjka en član, s ŠOU pa so nam sporočili, da pritožbena komisija spada pod pritožbene organe in ne nadzorne, zato zanjo ne velja omenjeni minimum študentskih članov. Postavlja se vprašanje: če naj bi pritožbena komisija nadomestila nadzorna organa tožilstva in razsodišča, kaj potem ostane od nadzornih organov? Kdo bo zdaj opravljal njihovo funkcijo pod enakimi pogoji?

Več o poteku pritožbenih postopkov in končnih rezultatih letošnjih študentskih volitev lahko pričakujete v prihodnjih oddajah univerzitetne redakcije.

*

Popravek, vezan na 12. odstavek prispevka: "Neresnične navedbe o delu predsednice Volilne komisije ŠOU v Ljubljani"

"Organ Volilne komisije in s tem trenutna predsednica Volilne komisije Nina Bjelica na vsa vprašanja, ki zadevajo redne volitve, odgovori pravočasno in v zakonskem roku (po 45.členu Zakona o medijih), torej Volilna komisija je kot organ odziven in deluje v skladu z akti in pravnimi predpisi."

Nina Bjelica

Predsednica VK ŠOU v Ljubljani