Danes se bomo lotili tik-pred-novoletnega pregleda vročih točk na ravni zakonodaje in pravilnikov, povezanih s položajem študentov v letu 2018.

Že v začetku leta smo imeli opravka z dogajanjem v Državnem zboru, ko so stranke v predvolilnem duhu odprle nekaj pomembnih problematik v zvezi s študenti in mladimi na sploh. Januarja na področju štipendij ambicije niso segale dlje od nekaj postopkovnih poenostavitev, saj spremembe še niso odpravljale varčevalnih ukrepov. Večji premiki so sledili v aprilu z novelo Zakona o štipendiranju, ki je uvedla avtomatično podaljševanje štipendije študentom, ki še izpolnjujejo pogoje, ter štipendije vezala na stopnjo izobraževanja namesto na program. Novembra sprejeta sprostitev varčevalnih ukrepov, ki stopi v veljavo z začetkom leta 2019, pa bo državno štipendijo naredila dostopno tudi tistim, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 659,30 evrov.

V sklopu stanovanjske politike je bil februarja vložen Zakon o reševanju stanovanjske problematike mladih, ki je šel v smer širjenja Stanovanjskega sklada RS in omogočanja odkupa po nekaj letih najemanja. Podobno prakso napovedujejo točke v koalicijski pogodbi, v kateri je vključena tudi: “možnost poroštva države za stanovanjske kredite pri državljanih, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in imajo dohodek, vendar je vezan na prekarno delo.” Po prepričanju Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije bi v socialni dialog kot interesna skupina morali biti vključeni tudi mladi - to so po letih neupoštevanja v Državnem zboru obudili in januarja letos predlagali vključitev mladih v Ekonomsko-socialni svet, toda predlog ni dobil zadostne podpore poslancev, da bi ga sprejeli.

Februarja se je Levica s sklicem nujne seje Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide zavzela za bolj regulirano študentsko delo. Poleg kritja malice in prevoza ter dviga urne postavke so v stranki Levica predlagali, da se pri študentskem delu vnaprej določi njegov obseg in naravo. Študentska organizacija Slovenije je takemu predlogu nasprotovala, ker bi zmanjšal prilagodljivost študentskega dela, ki ga v ŠOS-u podpirajo kot socialni korektiv. V luči prekomernega izkoriščanja, ki ga še vedno prepogosto vidimo pri študentskih delavcih, zgovarjanje na dobre plati takega dela ne vzdrži. Tudi teh dobrih plati ne uživajo vsi, ki ob študiju delajo, ali bolje rečeno, študirajo ob delu.

Med vsem tem dogajanjem se je konec januarja za bora dva tedna ponudila možnost javne razprave o novih spremembah Zakona o visokem šolstvu, ki ga nervozno spet pričakujemo v naslednjem letu. Še vedno nam ostajajo travme zaradi dejstva, da se je javna razprava tedaj odprla dan pred splošno stavko javnega sektorja in ravno v času izpitnega obdobja. Večji del novele zakona je zadeval omejevanje koncesij zasebnim zavodom, kritike pa so letele na preohlapno opredelitev javne službe ter odpiranje možnosti za vpeljavo dodatnih pogojev za vpis na posamezne smeri. V javni razpravi o predlogu novele ZViS-a je sodelovalo tudi študentsko društvo Iskra, ki je v preteklosti pogosto odigralo odločilno vlogo. Več o sodelovanju pri urejanju zakonodaje in pravilnikov v zvezi s študenti skozi leta nam pove član Iskre Jošt Vadnjal: izjava.

Še mimo prvih dveh mesecev iztekajočega se leta nismo prišli, pa moramo omeniti še en trn v peti. Tokrat trn ne tiči v naši peti, temveč v peti zasebnih osnovnih šol in njihovih zagovornikov v Državnem zboru. Zasebnim osnovnim šolam bi po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2014 moralo pripadati polno financiranje javnega programa iz državnega proračuna. Takšna alokacija javnih sredstev v rastoči zasebni sektor ter iluzija, da je šolski program lahko zares javen, če se izvaja skupaj z na primer religijskimi vsebinami, pa sta trna v naših petah. V SDS-u so se že na začetku leta lahko obrisali pod nosom, ko so bile predlagane spremembe po zgledu odločbe Ustavnega sodišča zavrnjene v Državnem zboru. Podobno se je zgodilo spet prejšnji teden, na kar so se v SDS-u in SNS-u odzvali z vložitvijo tožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja omenjene odločbe. Toda, preden vzamemo Šarca za zagovornika ločitve javnega in zasebnega šolstva, vzemimo v poštev, kar je povedal v odzivu na tožbo: “Moje stališče je vedno bilo, da je treba sodbe spoštovati. Tako zagotavljam pri odnosih s Hrvaško in tako zagotavljam tudi pri sodbah ustavnega sodišča.”

Pojdimo z osnovnih šol nazaj na visoko šolstvo, točneje na Študentsko organizacijo Slovenije. Februarja letos je študentsko društvo Iskra predstavilo potek dogodkov, ko so v sodelovanju z MIZŠ in ŠOS-om poskušali spremeniti Zakon o skupnosti študentov tako, da bi bil ŠOS opredeljen kot pravna oseba javnega prava. S tem bi se zares zagotovila transparentnost pri porabi sredstev iz javnega proračuna, za katero se predsednik ŠOS-a Jaka Trilar v izjavah pogosto zavzema. Več o tem nam pove Vadnjal: izjava. Glede na to, da je to ena od točk v novi koalicijski pogodbi, nas je zanimalo, če se je po neuspelih poskusih spremeniti pravni status ŠOS-a še kaj razpravljalo o zadevi v Svetu vlade RS za študentska vprašanja. Ta organ se je po besedah Iskre nazadnje srečal konec januarja. Na ministrstvu smo zaenkrat dobili odgovor, da je iz dokumentacije razvidno, da je zadnja seja Sveta bila junija leta 2017, trenutno pa se še vzpostavlja novo članstvo. Konfliktne informacije še preverjamo in bodo dopolnjene na spletni strani prispevka. Od ŠOS-a pa v tem liminalnem času med božičem in novim letom žal nismo dobili odgovora. 

Če čudno gledate to veliko luknjo v dogajanju čez sredino leta, le brez skrbi - če se spomnimo, je to luknjo zapolnila saga okoli 128. člena Statuta Univerze v Ljubljani. V tem členu študentu do dveh let po izgubi statusa nalaga plačilo za opravljanje posameznih študijskih obveznosti. V kolikor pa študent te obveznosti že opravi pred izgubo statusa, mu 202. člen oprosti plačilo zaključne naloge do dveh let po izgubi statusa. Junija je bilo ugotovljeno, da se po nekaterih članicah Univerze v Ljubljani ta del ne upošteva in vseeno nalaga plačilo za zaključne naloge. Po nasprotovanju v javnosti in posredovanju ŠOS-a in Študentskega sveta Univerze v Ljubljani se je tolmačenje zopet poenotilo in uskladilo s samim Statutom.

Naposled je konec avgusta sledil podpis koalicijske pogodbe s strani petih strank, pogodba pa je do določene mere bila usklajena tudi s stranko Levica, ki je ostala zunaj vlade. Poglejmo si nekaj bolj ambicioznih točk na področju mladih, ki jih je večinoma prispevala prav Levica. Nadaljujejo prizadevanje za kritje malice in prevoza za študentsko delo, več varnosti pa bi študentskemu delavcu zagotovili s pogodbo o delu, ki bi predvidela naravo in obseg dela vnaprej. Poleg tega je predvidena “ureditev nacionalne sheme pripravništev”, pri čemer še ni jasno, kaj točno bi nova ureditev pomenila.

Ena bolj zanimivih točk, tudi iz programa Levice, predvideva prenos posredovanja študentskega dela s študentskih servisov na Zavod za zaposlovanje. To bi ublažilo strošek na javni proračun in prispevalo k transparentnosti porabe sredstev. Ko študentski servisi Ministrstvu za delo predložijo poročilo o porabi sredstev, poročajo samo o kumulativnih številkah, brez natančnih računov. Za tako imenovana druga sredstva gre lahko tudi polovica proračuna, pa se na ministrstvu do zdaj še nihče ni zganil ob tem. Pred leti je Darko Kutoš, takrat lastnik enega manjših študentskih servisov, ki so jih v tistem času s pomočjo državnih ukrepov izrivali monopolni servisi, predlagal še eno opcijo. “Če bi po regijah postavili neprofitne posredovalnice študentskega dela, bi posredovanje proračunu namreč prihranilo približno pet milijonov evrov na leto.” Še ena točka iz programa Levice predvideva, da bi se sredstva v višini desetih milijonov evrov letno, ki jih zdaj dobivajo študentski servisi, lahko preusmerilo v sklad za štipendije.

Konec leta so v ŠOS-u pospremili s sprejetjem nove Študentske ustave. Da ne bomo predolgi, in ker se bo o novi ustavi govorilo še v kakšni drugi oddaji, omenimo le tole novost. Nova Študentska ustava predvideva financiranje in vključevanje študentskih organizacij višješolskih in samostojnih visokošolskih zavodov ter zasebnih univerz v ŠOS. Skupaj s pritiskom na vlado, da omogoči še bolj intenzivno stekanje javnih sredstev v programe v zasebni organizaciji, nas trni v petah lahko vedno bolj srbijo. Morda celo dovolj, da nas v naslednjem letu spodbudijo k močnejšemu nasprotovanju mešanju javnega in zasebnega šolstva.

Člene in odstavke je predribljala Hana.

*Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da lahko potrdijo, da je seja Sveta vlade RS za študentska vprašanja bila sklicana 30. januarja 2018, na kateri je bila točka o predlogu Zakona o skupnosti študentov. Zapisnik s te seje pa nam bodo zaradi odsotnosti pristojnih na ministrstvu posredovali naknadno, po novem letu. 

*Z MIZŠ so nam sporočili, da se bo zapisnik navedene seje Sveta RS za študentska vprašanja potrjeval na naslednji seji, zato nam zapisnika ne morejo posredovati, preden ne bo potrjen. Nam pa pošiljajo sklepe, ki so bili sprejeti na navedeni seji: 

Sklep 1: Svet Vlade RS za študentska vprašanja je potrdil besedilo zapisnika 6. seje Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. 

Sklep 2: MDDSZ pripravi poročilo, usklajeno z MIZŠ glede definicije nadarjenosti, o trenutnem stanju na področju nadarjenih in Zoisovega štipendiranja ter opredeli predloge sprememb za prenovo Zoisovega štipendiranja. 

Sklep 3: Študentska organizacije Slovenije in Študentsko društvo Iskra na MIZŠ čimprej posredujeta pravna oz. ekspertna mnenja glede Zakona o skupnosti študentov. 

Sklep 4: Svet Vlade RS za študentska vprašanja poziva MF in MJU, da razčlenita posledice in izvedbeni del, če Študentska organizacija Slovenije postane oseba javnega prava. 

Sklep 5: Svet Vlade RS za študentska vprašanja poziva, da se takoj po prejemu mnenj MF in MJU sestane delovna skupina za pripravo novega Zakona o skupnosti študentov in poišče način, kako pripraviti novelo Zakona o skupnosti študentov oz. nov Zakon o skupnosti študentov, da bo dosegel cilje vseh udeležencev in sicer postaviti Študentsko organizacijo Slovenije kot »sui generis«, ki bo sledila vsem finančnim zahtevam.