Status študenta opredeljuje Zakon o visokem šolstvu, pri čemer so posamezne pravice in dolžnosti, ki iz tega statusa izhajajo, podrobneje opredeljene tudi v drugih zakonih. Med pravice, ki so vezane na študentski status, med drugim sodi tudi s strani Republike Slovenije subvencionirano bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih. Status študenta je vezan na trajanje študijskega leta, a prenehanje statusa nastopi tudi ob točno določenih pogojih, kot sta na primer diplomiranje ali izpis.

Prav diploma in izpis zavoljo prepisa pa sta konec septembra letos poskrbela za preplah med več kot 200 prebivalci študentskih domov. Te je namreč ob pričetku novega študijskega leta pretresla novica, da jim prav zaradi kratkotrajne izgube študentskega statusa grozi deložacija. Naj spomnimo, da je šlo za študente, ki so se vpisali na naslednjo stopnjo študija ter za tiste, ki so se prepisali na drug izboraževalni program in so v času do ponovnega vpisa ostali brez študentskega statusa. Seveda nekajdnevne ali celo nekajurne statusne luknje niso letošnja novost, spremenila se je zgolj praksa Študentskih domov v Ljubljani. Z letošnjim letom se je za vpis in podaljšanje bivanja v študentskih domovih pričel uporabljati spletni portal eVŠ. Tako je odslej Ministrstvo za izobraževanje o vsakršni izgubi študentskega statusa nemudoma in avtomatično obveščeno. Pred vpeljavo teh tako imenovanih spletnih prošenj pa so Študentski domovi o statusih študentov šolsko ministrstvo obveščali zgolj dvakrat letno. Letos so bili torej zaradi popolne transparentnosti, ki jo omogoča spletni portal, prisiljeni upoštevati zakonodajo in pri študentih, ki so za kratek čas izgubili svoj status, namesto podaljšanja bivanja zahtevati izselitev.

Na Študentske domove v Ljubljani smo želeli nasloviti vprašanje, zakaj niso pred začetkom uporabe spletnega portala in posledicah, ki jih ta prinaša, v večji meri obveščali študentov, a odgovora žal nismo pravočasno prejeli.

Absurdna situacija, ki je predvsem simptom problematične zakonodaje, vezane na status študenta, je sprožila hitre reakcije. Na Ministrstvu za izobraževanje so po hitrem postopku sklicali krizni sestanek in se skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije, Študentskim svetom stanovalcev in Študetnskim domom v Ljubljani dogovorili, da izselitev tokrat ne bo in da bo ministrica pripravila zakon, ki bo subvencionirano bivanje urejal bolj celostno. Morda se ob povedanem marsikdo sprašuje, zakaj torej pogrevamo že razrešeno tematiko. Najverjetneje zato, ker je rešitev, če ji lahko tako rečemo, precej klavrna. Na omenjenem sestanku so se udeleženci dogovorili, da bodo nastalo situacijo reševali s spremembo akta o ustanovitvi in statutu študentskih domov. S tem so nadaljnje bivanje omogočili tistim diplomantom, ki so se v tem letu vpisovali na višjo stopnjo študija, pri tem pa izključili manjšino. Študentje, ki so v tem letu študijski program menjali, so na dom namreč minuli teden že prejeli napotitve za izselitev iz študentskih domov. Zaradi plačilne politike, na podlagi katere je po 15. v mesecu treba poravnati celomesečno ceno bivanja, so se vsi študenti že izselili. Poleg tega pa ti vse od izgube statusa plačujejo tako imenovano ekonomsko ceno bivanja, ki je občutno višja od subvencionirane. Študent Darko nam je zaupal, kakšno škodo so ti študenti občutili zaradi takšne arbitrarne odločitve ministrstva:

klik

Nadaljuje s pojasnilom o tem, kdo je po njegovem mnenju za nastalo situacijo odgovoren:

klik

Predsednika Študentske organizacije Slovenije Žigo Schmidta smo nato vprašali, zakaj pri borbi za pravice do nadaljnjega bivanja niso vključili 20 študentk in študentov, ki so na črni listi pristali zaradi spremembe študijske smeri:

klik

Kot smo lahko slišali, so vsi udeleženci ravnali v skladu z zakonom, torej naj bi, po mnenju predsednika Študentske organizacije Slovenije, bili študenti sami krivi, ker si niso natančneje pozanimali o zakonodaji. A pri razumevanju problematike je potrebno upoštevati kontekst. Glavni vzrok problemov je vpeljava spletnega portala, ki je obelodanila problematiko statusa študenta. Kaj vse prekinitev statusa poleg že omenjenih težav prinese, je besede Žige Schmidta povzel predsednik Študentskega sveta stanovalcev, Janez Sojč:

klik

Dotični študentje so se kljub majhnemu številu in navidez brezupni situaciji organizirali in preko Študetnskega sveta stanovalcev pred desetimi dnevi na šolsko ministrstvo poslali poziv. V njem so takšno ločevanje študentov obsodili in zahtevali, da odločitev prestrukturirajo tako, da bo ta dogovor enakovredno obravnaval in zajemal vse študente, ki so se znašli v tej nezavidljivi situaciji.

Na ministrstvu so v odgovor na poziv slicali sestanek, ki je potekal danes dopoldne. Do kakšne rešitve so se za dvajseterico študentk in študentov uspeli prebiti, nam je povedal Žiga Schmidt:

klik

Janez Sojč pa nam je razložil, na kakšen način so se študentom, ki so se zaradi izgube statusa morali ponovno vpisati, določale prej omenjen točke:

klik

Pojasni nam tudi, na kakšen način bodo poskusili spremeniti zakonodajo, da do takšnih primerov v prihodnje ne bi prihajalo:

klik