Izobraževanje za digitalno državljanstvo
Včeraj popoldne se je končala zaključna konferenca evropskega leta izobraževanja za digitalno državljanstvo, ki je potekala v ljubljanskem hotelu Four Points V Sloveniji od septembra 2024 v sklopu evropskega leta poteka projekt Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, poznan predvsem po kratici DIGI.DR.
V tednih pred konferenco smo se pogovarjale z Majo Vreča z zavoda ARNES, doktorico Sonjo Merljak Zdovc, odgovorno urednico spletnega časopisa za otroke Časoris, in vodjo projekta DIGI.DR, doktorjem Janezom Krekom, sicer profesorjem na ljubljanski pedagoški fakulteti. O sami konferenci so sogovornice in sogovornik veliko povedali že v prvem delu oddaje, ki ste mu lahko prisluhnile v nedeljo. Zato se bomo danes posvetile konkretnejšim odgovorom glede uvajanja vsebin digitalnega državljanstva v šole in vrtce.
In ravno na koncu prejšnjega stavka se skriva prvo vprašanje, ki smo ga na to temo zastavile našim sogovorkam. Kar nekaj dejavnosti v okviru projekta DIGI.DR. si je za cilj zadalo izobraževanje za digitalno državljanstvo v vrtcih in prvi triadi osnovne šole. Zato nas je zanimalo, ali se našim sogovorkam zdi smiselno, da se to temo začne naslavljati že tako zgodaj v razvoju otrok. Odgovarja Vreča.
IZJAVA
Podobno vprašanje smo zastavile tudi vodji projekta DIGI.DR. Janezu Kreku. Ta se je v svojem odgovoru sicer bolj splošno dotaknil tematike uvajanja izobraževanja za digitalno državljanstvo. Prisluhnimo izjavi.
IZJAVA
Kot smo slišale na koncu, so se na ljubljanski pedagoški fakulteti, ki vodi projekt DIGI.DR, ukvarjali tudi s pripravo konkretnih vsebin za šole. Zato nas je v luči prenove učnih načrtov za osnovne in srednje šole, ki je potekala v preteklih letih, zanimalo, ali so v okviru tega razmišljali tudi o vključitivi vsebin digitalnega državljanstva ali celo uvedbi samostojnega predmeta na to temo. Odgovarja Krek.
IZJAVA
Glede na Krekov odgovor nas je zanimalo še, ali torej ne bo šlo za obvezne vsebine, temveč za vsebine, katerih implementacija bo prepuščena šolam samim.
IZJAVA
Na zavodu ARNES so se medtem ukvarjali bolj s področjem uporabe digitalnih naprav in digitalne zasvojenosti, ki jo ta lahko prinese. Vreča smo zato vprašale, kakšne vsebine digitalnega državljanstva bi morale po njenem mnenju biti poudarjene v vrtcih in šolah.
IZJAVA
V spletnem časopisu za otroke Časoris pa so si že pri svojem nastanku za cilj zadali spodbujanje otrok, da postanejo informirani, aktivni, sočutni in odgovorni državljani sveta. Zato so se v sklopu projekta posvetili predvsem medijski pismenosti otrok in prepoznavanju dezinformacij na spletu. Zanimalo nas je, ali se jim zdi, da so bili pri tem uspešni. Odgovarja Merljak Zdovc.
IZJAVA
Sogovornico smo vprašale še, ali po njenih izkušnjah otroci prepoznajo lažne, predvsem z umetno inteligenco generirane novice na spletu.
IZJAVA
V nadaljevanju smo Merljak Zdovc vprašali še o konkretnih projektih, ki so jih že izvedli v vrtcih in šolah, ter izkušnjah, ki so jih pri tem pridobili.
IZJAVA
Zanimalo nas je tudi, kako bi po mnenju sogovorke morali začeti z uvajanjem medijske pismenosti v šolski sistem.
IZJAVA
V zadnjem letu je bila izmed medijsko izpostavljenih novic glede šolstva med najbolj perečimi prepoved telefonov v osnovnih šolah. Zato smo sogovorke vprašale še o tem, saj se prepoved digitalnih naprav na prvi pogled ne sklada s cilji projekta. Prvi odgovarja Krek.
IZJAVA
Svoje mnenje o prepovedi telefonov je podala tudi Vreča.
IZJAVA
Pri temi telefonov pa smo Merljak Zdovc raje zastavile vprašanje glede influencerjev. Ti imajo med mladimi namreč precej večji doseg od tradicionalnih medijev, a velikokrat podajajo nepreverjene informacije. Glede na povedano nas je zanimalo, kakšen odnos do influencerjev ima sogovorka.
IZJAVA
V nadaljevanju je dodala še.
IZJAVA
Merljak Zdovc smo zastavile še vprašanje, ki nas kot medij bolj zadeva. Zanimalo nas je, kdaj je otroke dobro spodbuditi, da začnejo sami brati novice na spletu.
IZJAVA
Vprašale smo jo tudi, kako je z branjem bolj splošnih medijev.
IZJAVA
Za konec pa se bomo posvetile še bolj uporabnemu vprašanju za vsaj en del poslušalstva. Kdaj svojemu otroku kupiti lasten telefon? Najprej prisluhnimo odgovoru Vreča.
IZJAVA
Podobno mnenje o nakupu lastnih digitalnih naprav je podal Krek.
IZJAVA
A tu se pojavi vprašanje glede vrstniškega pritiska. Verjetno si tudi poslušalke težko predstavljate, da bi bile edine v razredu brez pametnega telefona. Zato nas je zanimalo, kako je z uporabo tako imenovanih neumnih telefonov, ki omogočajo samo komunikacijo prek klicev ali sporočil. Odgovarja Vreča.
IZJAVA
O tem, kako se lahko problematike vrstniškega pritiska lotijo starši oziroma šole, je več povedal tudi Krek.
IZJAVA
Predvsem zaradi pritiska vrstnikov pa je manj restriktivno mnenje do nakupa telefona zavzela Merljak Zdovc.
IZJAVA
S tem smo prišle do konca pogovorov s partnerji projekta o izobraževanju za digitalno državljanstvo. Za tiste, ki vas je tema pritegnila, pa imamo dobro novico. V naslednjih tednih boste ob torkih lahko prisluhnile še petim intervjujem, ki smo jih novirarke univerzitetne redakcije opravile na zaključni konferenci evropskega leta izobraževanja za digitalno državljanstvo.
Medijska vsebina je nastala v okviru projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih – DIGI.DR. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU.
Dodaj komentar
Komentiraj