Slovenski blok
Začenja se današnji univerzitetni blok,
kjer bo govora o dejavnostih slavističnih strok.
Koga Vodnik spravlja v jok?
In komu bo nov ZVIS povzročil šok?
Kaj pa Vodnik?
Ta torek, enajstega februarja, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo prvo državno tekmovanje v znanju slovenskega jezika za Vodnikovo priznanje. V sodelovanju s fakulteto je tekmovanje organizirala Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, in sicer v okviru praznovanja devetdesetletnice ustanovitve društva.
Kot navajajo v Slavističnem društvu, je bila uvedba tekmovanja med drugim odgovor na želje učiteljev slovenščine po tekmovanju iz slovnice in pravopisa. Gre namreč za prvo tekmovanje, ki bo preverjalo znanje slovenskega jezikovnega sistema in pravopisa. Na šolskem nivoju tekmovanje tematsko po večini izhaja iz vsebin učnega načrta, na državni ravni pa so zastopana poglavja, ki so pri rednem pouku v šolah sicer manj poudarjena. Tekmovanje je sestavljeno iz treh sklopov, in sicer slovnice, družbenih vlog jezika in zgodovine jezika.
Do zdaj poznamo le tekmovanje za Cankarjevo priznanje in tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, na katerem udeleženci po literarni predlogi ustvarjajo kratek film. Kako se od njiju razlikuje novo tekmovanje za Vodnikovo priznanje, podrobneje razloži predsednica Slavističnega društva Jožica Jožef Beg:
Ob omenjenih tekmovanjih na področju jezika poznamo še tekmovanja v znanju tujih jezikov, kot so tekmovanja v znanju angleščine in nemščine, pa tudi slovenščine kot drugi jezik. V društvu menijo, da prevladujejo predvsem tekmovanja s področja matematike in naravoslovja. Po mnenju predsednice društva naj bi novo tekmovanje iz znanja slovenščine zapolnilo to vrzel.
Letošnja izvedba tekmovanja je bila predvsem poskusna, na njem so namreč sodelovali le učenci osmega razreda osnovnih šol in dijaki tretjega letnika srednjih poklicnih in strokovnih šol ter gimnazij. V prihodnjih letih nameravajo v tekmovanje vključiti višje razrede osnovnih šol ter celotno srednješolsko populacijo.
Tekmovanja na šolski ravni se je udeležilo nekaj več kot tisoč petsto učencev in dijakov, od teh pa se jih je na državno uvrstilo okoli 340. Nekaj udeležencev smo na dan tekmovanja vprašali o tem, kako dojemajo uvedbo novega tekmovanja s področja slovenskega jezika in ali opažajo kakšno neravnovesje pri zastopanosti področij na tekmovanjih.
Tekmovalci so po večini pozdravljali uvedbo novega tekmovanja v znanju iz slovenščine. Udeleženci, s katerimi smo se pogovarjali na terenu, se na naše rahlo presenečenje po večini namreč ne udeležujejo hkrati tudi Cankarjevega tekmovanja. Mnogim namreč umetniška plat že obstoječih tekmovanj iz slovenščine ne ustreza. Veliko se jih zato, zdaj še ob Vodnikovem, raje udeležuje tekmovanj iz naravoslovnih področij. Skupina dijakov nam je razložila, zakaj se jim uvedba takšnega tekmovanja zdi dobra, in nam zaupala, kdo so dijaki, ki so se tekmovanja udeležili.
Ali se bodo rezultati, pridobljeni na novem tekmovanju v znanju slovenskega jezika za Vodnikovo priznanje, upoštevali tudi pri dodeljevanju Zoisove štipendije, smo se pozanimali pri štipendijskem skladu. Tam so nam odgovorili, da mora tekmovanje za to izpolnjevati pogoje, ki jih določata Zakon o štipendiranju in Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Katera so torej posamezna tekmovanja, ki pridejo v poštev pri dodeljevanju Zoisovih štipendij, ni popolnoma jasno. Kot so nam razložili pri skladu:
Podoben odgovor smo prejeli tudi s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi tam so nam odgovorili, da ne razpolagajo s seznamom tekmovanj, ki bi prišla v poštev za dodeljevanje Zoisovih štipendij. Tako kot na ministrstvu za delo so nam na skladu ponovno razložili, da mora tekmovanje izpolnjevati pogoje že omenjenega Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Ali torej tekmovanje za Vodnikovo priznanje tem kriterijem zadostuje, na podlagi odgovorov ministrstva in sklada še ni popolnoma jasno.
Eden izmed ključnih kriterijev, ki ga mora izpolnjevati tekmovanje, da ga sklad lahko upošteva pri dodeljevanju Zoisove štipendije, je vezan na izvor financiranja. Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij mora biti tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa, oziroma neposredno s strani ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje.
V šolskem letu 2024/25 je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje financiralo skupaj štirideset tekmovanj. Osem od teh je bilo s področja jezikov, okoli petindvajset s področja naravoslovja in tehnike, preostalo pa so so bila tekmovanja s področij, kot sta zgodovina ali ekonomija.
Štipendijski sklad pri vrednotenju kriterijev za dodeljevanje Zoisove štipendije selekcijska in interesna upošteva kot druga državna tekmovanja. Na javnem razpisu je lahko za selekcijsko tekmovanje izbrano po le eno s posameznega področja na osnovnošolski in po eno na srednješolski stopnji. Dosežki na selekcijskih tekmovanjih se uvrščajo med izjemne dosežke. Financiranje takšnih tekmovanj s strani ministrstva znaša med deset in petnajst tisoč evri. Interesna tekmovanja so namenjena popularizaciji določenih, predvsem deficitarnih področij. Sofinanciranje ministrstva je v teh primerih nižje, in sicer med dva in šest tisoč evri. Med interesna tekmovanja sodi večina tekmovanj iz znanja jezikov, ki jih sofinancira šolsko ministrstvo.
Iz Slavističnega društva so nam sporočili, da si bodo v prihodnje prizadevali tudi za pridobitev sofinanciranja s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje, vendar pa naj bi bilo to mogoče šele po petih letih tekmovanja. Prav tako se v društvu sprašujejo, na kakšen način ter predvsem kdo bo odločal, ali se bo Vodnikovo tekmovanje upoštevalo pri dodeljevanju Zoisove štipendije. Kako bi se lahko vrednotilo tekmovanje, razmišlja direktorica Slavističnega društva.
Oddajo je pripravila vajenka Klea, na terenu se je mudila mentorica Nika.
A štekaš rabo slovenskega jezika na univerzah?
Dobrodošle nazaj v univerzitetnem bloku, kjer sedaj prehajamo na rabo slovenskega jezika v visokošolskem prostoru. Predlog novega Zakona o visokem šolstvu, krajše ZVIS, predvideva, da bi se lahko študijski programi na visokošolskih zavodih izvajali zgolj v tujem jeziku. V tem delu oddaje bomo soočile nasprotujoči si mnenji glede novega člena in rabe slovenščine na univerzah na splošno. Razloge za oporekanje predlogu zakona nam bo predstavila Andreja Žele, profesorica na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete in vodja komisije za slovenski jezik na ZRC SAZU. Zagovorniško stališče pa bo zavzela Ana Bojinović Fenko, profesorica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Predlog novega ZVIS-a v 15. členu dovoljuje izvajanje študijskih programov zgolj v tujem jeziku takrat, ko bi bilo v program vpisanim študentkam omogočeno spremljanje vsebin tudi v slovenskem jeziku na primer v obliki branja literature. To je v nasprotju z aktualnim ZVIS-om, ki obstoj tujejezičnih študijskih programov dovoljuje le v primeru, da obstaja in se izvaja identičen program tudi v slovenskem jeziku. Sogovornici smo povprašali, kako razumeta to neskladje in kaj novega predstavlja.
Mnenja je soočala vajenka Manica. Mentorirali in rimali sta Nika G in Karin. Lektorirala je Petra, tehniciral Kanuk, bral pa Klemen.
Dodaj komentar
Komentiraj