Univerzitetni blok za avtonomne prostore
Dobrodošle v univerzitetnem bloku za avtonomne prostore. Danes nam bo o avtonomnih prostorih in njihovi povezavi z akademsko skupnostjo nekaj malega povedal profesoriat, nato pa se bomo o njihovih spominih na Avtonomno tovarno Rog in o avtonomiji študentskih prostorov pogovarjale še s študentkami.
Avtonomna tovarna Rog je bila pogosto zbirališče za študentke različnih fakultet, ki so ob ostalih soustvarjalkah ljubljanske avtonomne cone organizirale raznolike neprofitne dogodke in dejavnosti, ki drugje niso našli prostora – na primer predavanja, seminarje, debate, filmske večere in kulturno-umetniške dogodke. Ukvarjale so se tudi s političnim aktivizmom in družbeno kritiko. Po nasilni evikciji se je akademska skupnost odzvala z različnimi oblikami podpore prizadeti skupnosti bivšega Roga. Med drugim so profesorice, docentke, raziskovalke in druge univerzitetne delavke podpisale protestno pismo in poziv, ki sta bila naslovljena na Mestno občino Ljubljana.
Angažiran del akademske skupnosti, ki je bil v Rogu prisoten, so sestavljale tudi profesorice. Pogovarjale smo se z Uršulo Lipovec Čebron in Rajkom Muršičem z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter z Rastkom Močnikom, bivšim profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
V prvem delu našega programa nas zanima, kako se univerza kot institucija in na drugi strani kot akademska skupnost povezuje z avtonomnimi prostori. Za začetek nam Muršič predstavi dvojno vlogo univerze na primeru Avtonomne tovarne Rog.
Kaj je Rog pomenil in kaj avtonomni prostori konkretno še vedno pomenijo za pedagoški proces na univerzi, pove Lipovec Čebron.
Vseeno je v povezovanju z avtonomnimi prostori in drugimi prostori protisistemskih gibanj nujno ločiti med univerzo kot institucijo in pa univerzo v smislu ljudi, ki jo sestavljajo, kar je v našem primeru akademska skupnost študentk in profesoric ter ostalih zaposlenih na univerzi. Kot akademska skupnost je tu mišljena družbeno angažirana akademska skupnost, ta družbena angažiranost pa seveda ni samoumevna. Razcep med univerzo kot institucijo in univerzo kot akademsko skupnost povzame Muršič.
Ob nepremostljivih razlikah med univerzo in avtonomnimi prostori pa ostaja specifičen položaj angažiranih študentk, ki so prisotne v obeh. Njihovo situacijo in razloge zanjo opiše Močnik.
Muršič predstavi še nekoliko bolj pozitivno plat vloge univerze za družbeno angažirane posameznice, ki pa je še vedno podrejena interesom oblasti in kot taka ni brez pomanjkljivosti.
Močnik za konec kritično povzame razliko med nekdanjmi in zdajšnjimi avtonomnimi prostori ter prostori prostisistemskih gibanj. Omeni, da je bilo v času socializma mesto, v tem primeru Ljubljana, hkrati prostor alternative, nečesa drugega, subverzivnega in pa mainstreama, vladajoče kulture, vladajočih družbenih odnosov. Ob tem nadaljuje:
Ker smo vendarle univerzitetna redakcija študentskega radia, smo za danes s profesoricami zaključile. Več časa in radijskega prostora bomo namreč namenile glasovom študentk. Preden pa gremo na drugi, torej študentarijski del oddaje, pa prisluhnimo komadu Money (That’s what I want) skupine The Flying Lizards, ki ga posvečamo predragemu ljubljanskemu županu.
Preko pogovorov s študentkami in študenti smo ugotavljale, ali se je Avtonomna tovarna Rog ohranila v študentskem socialnem spominu.
Preverile pa smo tudi, kako je s študentskimi prostori na različnih ljubljanskih fakultetah, in njihove uporabnice povprašale po težavah teh prostorov ter razlogih, zakaj študentski prostori niso resnično avtonomni.
Komentarji
kakšna “pomembna teoretska proizvodnja” pa se danes dogaja na PLACU? regurgitacija identitetne politike in neprestan kvazi bohemski weltschmerz okol tega, kako proletariat ne vidi kaj je dobro zanj? a se sedaj anarhopanske jemlje za kovače družbene teorije?
Komentiraj