Požarreport, zadnja trdnjava slovenskega neodvisnega novinarstva, je prejšni teden objavil prispevek z naslovom Denar za novo stranko IDS posredno tudi od nemške skrajne levice Die Linke. Poleg nekaterih res hecnih navedb o boju za nemško nadvlado v Evropi, za katero naj bi si prizadevala Iniciativa za demokratični socializem, se članek posveti tudi povezavam IDS-a in študentskega društva Iskra. V tem delu je članek sicer le povzetek anonimke, ki je konec lanskega novembra priromala v e-nabiralnike in prav tako obtoževala Iskro, da je le podmladek IDS-a in da je njen namen prevzeti oblast v ljubljanski študentski organizaciji ter nato s študentskim denarjem financirati nastop IDS-a na volitvah.

Čeprav večina bralcev Požarreport jemlje kot zadnji ukrep, kadar jutranja kava in čik ne uspeta zagnati metabolizma, očitno vseeno obstajajo tudi primerki, ki se jim dotični spletni medij zdi kredibilen. Eden takšnih sedi tudi v ljubljanskem Študentskem zboru in je prejšni teden na vse pretege skušal doseči umestitev problematike politizacije študentskega organiziranja na dnevni red četrtkove seje. A navsezadnje se je  izkazalo, da se študentski poslanci vseeno učijo od svojih starejših kolegov in da anonimk morda le ne gre jemati kot gola dejstva. Tako si je dotična vzhajajoča zvezda študentske politike prihranil blamažo, ki so si jo pred kratkim privoščili njegovi vzorniki z zasliševanjem Toneta Partljiča.

A naj vas osnovnošolska zaletavost in informbirojevsko ovajanje iz zgornjih primerov ne zavedeta – problem politikantstva v študentskem organiziranju obstaja, le nihče se z njim ne sooči. In problem gotovo ni v trenutno opozicijski Iskri in IDSu, ki prav tako nima v rokah nikakršnih vzvodov moči, temveč v etabliranih parlamentarnih strankah, ki imajo študentske organizacije že dolgo za svoj kadrovski bazen. Pravna sivina, v katerem se miljonskim proračunom navkljub nahajajo ŠOUi, je voda na mlin ravno parlamentarnim strankam in koalicija, ki se predstavlja kot trenutna vlada Republike Slovenije je zadnja, ki bo te probleme reševala. Namesto tega še naprej mešajo že tako kalno vodo z debilnimi izjavami, ki jih debilni posamezniki sprejemajo za sveto resnico in namesto njih tolčejo po glavi tiste, ki bi zadeve vsaj na papirju radi naredili za bolj transparentne.

Lep primer tega sta sedanji rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik in resorni minister Jernej Pikalo, dva izmed jalovih stebrov Socialnih demokratov, ki si trenutno lastijo visokošolski prostor v Sloveniji. Svetlik, ki je kar najbolj zavzeto rušil Pahorjevo vlado s slaboumnimi predlogi reform in je za nagrado dobil vodenje največje univerze, je v korespondenci, ki je sledila nanj naslovljenemu javnemu pismu Iskre lansko jesen, opozoril, da, citiram: Na Univerzi v Ljubljani pa velja še ena pomembna vrednota, ki je zapisana v njeni Strategiji, to je ‘avtonomija v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti’. In nato: Zato se dovoljenja za zborovanja presojajo tudi glede na to ali za njimi stoji politično organizirana skupina oziroma bi bilo zborovanje namenjeno izrazito političnim ciljem, ki presegajo interese skupnosti akademskega osebja, študentov in strokovnih sodelavcev., konec citata. Prav tako je bil uradni odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Memorandum o zakonu o visokem šolstvu, ki ga je podpisalo pet organizacij, le osebna diskreditacija dveh izmed podpisnikov, ki sta v sorodstvenem razmerju.

Te revne nevsebinske odgovore, nevredne univerzitetnih profesorjev, potem pograbijo mali študentski aparatčiki, ki so prepričani, da jih bo odkritje naveze Branimir Štrukelj – Jaša Lategano izstrelilo v kabinet predsednice vlade. Kot se je recimo zgodilo bivšemu študentskemu funkcionarju Jerneju Pavliču. Podoben manever v tem trenutku poteka tudi v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani, ki je eden izmed podpisanih pod prej omenjenim Memorandumom. Proti predsedniku Študentskega sveta Jušu Veličkoviču, ki je z mandatom nastopil februarja, je bila namreč takoj po podpisu Memoranduma vložena interpelacija.

Če za trenutek pustimo ob strani Katjo Šoba, Jerneja Pavliča ter vse ostale politike, ki so si ime ustvarili s pomočjo študentskega denarja, postane jasno, da so prav Socialni demokrati tisti, ki trenutno slovensko visoko šolstvo sistemsko vodijo v smer, ki služi izrazito političnim ciljem, ki presegajo interese skupnosti akademskega osebja, študentov in strokovnih sodelavcev, če še enkrat citiramo Ivana Svetlika. Kako je sploh mogoče, da se pogovarjamo o Iskra – IDS problematiki, ko pa ena stranka obvladuje resorno ministrstvo, rektorat ter očitno tudi Študentski svet največje univerze, posamezniki s članskimi izkaznicami podmladka pa sedijo tudi v Študentskem zboru. Seveda o SDjevski trdnjavi, Študentski organizaciji Univerze na Primorskem z zimzelenim Sebastjanom Koklom, bivšim predsednikom koprskega občinskega odbora Socialnih demokratov, sploh nismo začeli pisati!

Navidezno nerazumevanje pomenskosti besede političen je očitno načrtno. In ko vas naslednjič kdo vpraša, kakšno visoko šolstvo imamo v Sloveniji, mu s ponosom odgovorite: Social-demokratsko!