Pozdravljeni v tokratni oddaji Pod katedrom, v kateri bomo pregledali najnovejše dogajanje v zvezi s prostori na Križankah, ki si jih trenutno delita Srednja šola za oblikovanje in fotografijo in Festival Ljubljana. Interesi in napetosti glede prostorov na Križankah, ki so zdaj na določenih delih dotrajani in potrebni obnove, so se kuhali več let. Nekdanji dom meniških viteških redov je od 12. stoletja naprej doživel veliko sprememb, najnovejšo podobo pa mu je začrtal arhitekt Jože Plečnik. Pri tem je Plečnik prostore zarisal z jasnim namenom, da bi glavnino zasedla tedanja Šola za umetno obrt, v manjšem delu pa bi prostore zasedla gostinski lokal in pisarne poletnega festivala.

Po sedemdesetih letih delovanja srednje šole v prostorih Križank je minister za izobraževanja Jernej Pikalo mnenja, da so prostori šole večinoma neprimerni za izvajanje sodobnega pouka, zato namerava srednjo šolo preseliti na Roško cesto, kjer deloma že zdaj poteka. Toda novogradnja na Roški stoji že okoli trideset let. Ljubljanski župan Zoran Janković glede alternativ za srednjo šolo odgovarja, da je bil eden od predlogov, kje bi ministrstvo lahko uredilo nove prostore, tudi na območju nekdanje tovarne Rog.

Petega decembra letos so učitelji Srednje šole za oblikovanje in fotografijo objavili peticijo, ki jo je do tega trenutka podpisalo že 5700 ljudi. V besedilu peticije nasprotujejo prevzemu prostorov s strani Festivala Ljubljana.

Prejšnji petek, trinajstega decembra, je na dvorišču šole potekala demonstracija pod sloganom “Križanke niso naprodaj!”, katere se je po naših ocenah udeležilo nekaj deset ljudi. V nadaljevanju bomo prisluhnili pojasnilu, ki so ga učitelji zapisali v peticiji.

“Spoštovani, nagovarjamo vse srčne ljudi, da stopijo v bran Križankam, kulturnemu spomeniku, ki pripada vsem državljanom Slovenije. Na slovensko javnost se obračamo, ker so državne institucije, ki bi morale skrbeti za šolstvo in hkrati spoštovati kulturno dediščino, odpovedale. Zaradi pridobitniških interesov peščice bo ta spomenik izgubil svojo vsebino, saj se skuša Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana izriniti iz prostorov Križank.

Križanke imajo bogato zgodovino in tradicijo, v njih že vse od leta 1950 deluje šola in so razglašene za kulturni spomenik državnega pomena. Prenovo za potrebe šole je začrtal že arhitekt Jože Plečnik.

Identiteta Križank, ki jo kot nedeljivo celoto tvorijo izobraževanje, kultura in kulturna dediščina, se je postopoma razvijala v razvejan organizem tako po zaslugi tistih, ki so sobivanje treh funkcij utemeljili, kot po zaslugi ustanovitelja, ki je idejo prepletenosti razumel. Tako kompleksnega organizma ni preprosto ustvariti. Oblikuje se skozi desetletja, uničiti pa ga je mogoče z enim samim zamahom.

Država očitno te simbioze ne razume. Tako namerava svoj delež kulturnega spomenika prodati Mestni občini Ljubljana, ki bi celotni kompleks namenila le enemu uporabniku. Sporen je tudi potek samega reševanja prostorske problematike šole. Z nepremičnino država trguje, kot da se ne zaveda, s kako pomembnim in dragocenim kulturnim spomenikom razpolaga. Dala ga je v paket nerešenih nepremičninskih zadev z MOL-om ter tako prikrila, za kakšno tržno vrednost se bo odpovedala Križankam in kaj bo zanje v zameno dobila. Bogastvo vsebine je v takšnem barantanju spregledano in izključeno.

Šola, ki je s svojim kvalitetnim delom prispevala k izobraževanju številnih pomembnih slovenskih ustvarjalcev, bo predvidoma od leta 2022 prepuščena na milost in nemilost novemu lastniku Križank. Ker vemo, da so apetiti po prostorih Križank veliki, bosta sožitje in delovanje šole skoraj nemogoča. Zaradi zgoraj omenjenega trgovanja Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo.

Učitelji tej nameri odločno nasprotujemo. Zavedamo se, kam bo ta nepremišljena prodaja kulturnega spomenika pripeljala. Križanke bodo izgubile svoj pravi namen. Čudovit spomenik, ki je prepojen s kreativnim potencialom mladih, bo postal le še depo in garderoba. Lahko se zgodi, da bodo vrata slikovitega dvorišča odprta le še zvečer, ob poletnih prireditvah. Križanke tako ne bodo več javno dobro vseh državljanov Slovenije, ampak le prireditveni prostor za petičneže in točka na zemljevidu turističnih vodičev. Stopimo skupaj in ne dovolimo, da politika stori napako in Križankam vzame edinstvenost. Želimo si, da Križanke ostanejo živ organizem in javna dobrina, ki nas polni s kulturo in ustvarjalnostjo.

Nagovarjamo vse tiste, ki se zavedate kulturne in zgodovinske vrednosti ljubljanskih Križank in želite, da bi jih skrbno in vsebini primerno obnovili. S tem bi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot neločljivemu elementu kulturno-umetniške celote omogočili ostati v navdihujočem zgodovinskem okolju Križank.

Odgovorne pozivamo k temeljitemu razmisleku o načrtovanih dejanjih. Naj jim bo v opomin napis, ki ga je na pročelje Križank zapisal Plečnik: Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin!”

Po mešanem lastništvu kulturnih spomenikov je blodila Hana R.