Položaj študentov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v visokem šolstvu

Položaj študentov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v visokem šolstvu

Oddaja
5. 11. 2018 - 16.00

Današnji komentar je pripravila Živa Jakšić Ivačič, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike. V komentarju izpostavlja diskriminatorno obravnavo študentov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v nacionalni zakonodaji ter možne posledice take obravnave.

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so študenti, ki imajo težave na področju branja, pisanja in računanja. Med njih štejemo študente, ki imajo disleksijo, diskalkulijo in disgrafijo. Študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so le ena izmed skupin študentov s posebnimi potrebami. Med njih spadajo tudi:

·     slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije,

·     gluhi in naglušni študenti,

·     študenti z govornojezikovnimi motnjami,

·     gibalno ovirani študenti,

·     dolgotrajno bolni študenti,

·     študenti z motnjami avtističnega spektra ter

·     študenti s čustvenimi in vedenjskimi težavami.

Študenti s posebnimi potrebami se zaradi svoje drugačnosti v okolju pogosto srečujejo z različnimi ovirami, ki jih je kdaj zelo težko ali celo nemogoče premostiti. Na primer: gibalno oviran študent na vozičku nujno potrebuje dvigalo, da pride v predavalnico, ki je v 3. nadstropju. Da je preskok čez ovire lažji ali da ovire v okolju v celoti odstranimo, so potrebne različne prilagoditve, ki študentom omogočajo, da se lahko uspešno vključujejo v terciarno raven izobraževanja.

Študent s posebnimi potrebami lahko s podporo in prilagoditvami uresničuje svoje potenciale, dosega svoje cilje, pridobiva nova znanja, razvija nove spretnosti in svoje talente.

Študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja imajo različne potrebe, ki izhajajo iz njihovih primarnih težav in se lahko kažejo na različnih področjih. Kaže se lahko kot hitrost miselne predelave podatkov, hitrost priklica, težave z delovnim spominom, težave z dolgoročnim pomnjenjem, težave s prostorsko in časovno organizacijo in podobno. Te težave so nevrološko pogojene in spremljajo posameznika skozi celotno življenje. Manifestirajo se na različne načine, zato tudi ne moremo posplošeno obravnavati učinkovitosti metod, pristopov in prilagoditev.

Poglejmo si, kako je njihov status trenutno urejen na državnem nivoju. Ta tema je pomembna, saj študentom s posebnimi potrebami status med drugim prinaša pravico do prilagoditve študija.

Do leta 2017 v Zakonu o visokem šolstvu ali v drugih pravnih aktih, ki na državnem nivoju urejajo Visoko šolstvo, nismo našli nobenega člena ali določila, ki bi definiral, kdo sploh so študenti s posebnimi potrebami.

Ta definicija je končno prišla leta 2017 s sprejetjem Zakona za urejanje položaja študentov, ki je v svojem 7. členu dodal člen v Zakon o visokem šolstvu, ki definira študente s posebnimi potrebami. Prvič se je na nacionalni ravni zapisalo, kdo so študenti s posebnimi potrebami. Ta korak je bil za študente zelo pomemben, saj so bili do sedaj za status študenta s posebnimi potrebami in za prilagoditve pri študiju prepuščeni na milost ali nemilost posameznemu visokošolskemu zavodu.

Na primarni in sekundarni ravni izobraževanja ureja statusa učenca oziroma dijaka s posebnimi potrebami Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V tem zakonu je tudi opredeljeno, kdo so otroci s posebnimi potrebami. Študentska organizacija Slovenije, pobudnica Zakona za urejanje položaja študentov, je predlagala, da se tudi za terciarno raven izobraževanja oblikuje definicija študentov s posebnimi potrebami. Sklicevala se je prav na Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami kot krovni zakon za področje uveljavljanja pravic in postopkov za pridobitev statusa. V komentarju, ki so ga objavili skupaj z Zakonom za urejanje položaja študentov, navajajo, da se v zakonu upoštevajo, citiram: »vse skupine študentov, ki se glede na naravo svojih potreb, invalidnosti ali bolezni, lahko vključijo v terciarno izobraževanje in ga tudi uspešno dokončajo, ob enakem standardu kot velja za vse študente oz. po pogojih za uspešno napredovanje in dokončanje študija«. Konec citata.

Če pogledamo 7. člen Zakona za urejanje položaja študentov, pa ugotovimo, da jim tega žal ni uspelo storiti. Študentska organizacija Slovenije je pomanjkljivo povzela vsebino Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in sicer so iz definicije izpustili »študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja«. Očitna napaka pri navajanju posameznih skupin študentov s posebnimi potrebami postavlja študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v diskriminatorni položaj, saj trenutno na nacionalni ravni ne obstajajo kot skupina študentov s posebnimi potrebami. Posledično se visokošolski zavodi lahko sami odločajo, ali jih bodo priznavali kot študente s posebnimi potrebami ter jim omogočili prilagoditve ob študiju.

Na to se je odzval Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal dopolnitev Zakona za urejanje položaja študentov tako, da se med študente s posebnimi potrebami doda tudi »študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja«. Skupaj s Študentskim svetom Univerze v Ljubljani so na Študentsko organizacijo Slovenije naslovili vprašanje, kako je do tega prišlo. Iz Študentske organizacije Slovenije so odgovorili, citiramo: “Namen Študentske organizacije Slovenije nikoli ni bil nikdar izključevanje katerih koli študentov.” Konec citata. Prav tako so trdili, da so vse pravice iz Zakona za urejanje položaja študentov nove, torej nobena ni bila odvzeta. V postopku sprejemanja Zakona za urejanje položaja študentov so se z ministrstvom dogovorili, da bo statuse in pravice študentov iz 7. člena Zakona za urejanje položaja študentov podrobneje določal poseben pravilnik. Ko se bo pravilnik pripravljal, se bo Študentska organizacija Slovenije zavzela, da bo tokrat zagovarjala vključitev vseh študentov, ki imajo kakršne koli posebne potrebe. Poleg tega so v odgovoru tudi omilili problematičnost tovrstne izključitve, saj, citiramo, »določilo zakona ne pomeni, da morajo fakultete spremeniti svoje notranje akte na način, da odvzamejo posebne pravice študentom, ki jih zakon (dobesedno) ne zajema ali opredeljuje ožje. Namen zakona je, da določi minimalne pravice in pogoje«. Konec citata.

Dejstvo, da so študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja izključeni iz dveh temeljnih zakonov, ki urejata položaj študentov, ter da so jim s tem posledično neupravičeno odvzete pravice, ki jim pripadajo in pripadajo drugim skupinam študentov s posebnimi potrebami, je zaskrbljujoče in nesprejemljivo. Ti študenti niso le zmožni in sposobni ob ustreznih prilagoditvah dokončati študija, temveč jim s prilagoditvami omogočimo uresničitev njihovih potencialov in jih opolnomočimo, da postanejo samostojni in aktivni člani družbe.

Zaradi predčasnega odstopa vlade se predlog spremembe zakona ni obravnaval in trenutno čaka na obravnavo nove vlade. Univerza v Ljubljani oziroma Komisija za študente s posebnim statusom Univerze v Ljubljani je ravno v tem času sprejemala Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani. Ta pravilnik ureja različne statuse študentov. Med njih spadajo študenti vrhunski športniki, študenti priznani umetniki, študenti, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, študenti starši in študenti s posebnimi potrebami. Univerza v Ljubljani se je zavzela, da bo vsem študentom s posebnimi potrebami (četudi niso definirani v Zakonu o visokem šolstvu) omogočila enake pravice. Tako je v svojem pravilniku med študente s posebnimi potrebami navedla tudi študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. To za te študente pomeni, da so na Univerzi v Ljubljani prepoznani, enakopravni in da jim s tem pripadajo prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju.

Poleg sprejetja pravilnika je komisija nemudoma ukrepala z dopisom na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z zahtevo za pojasnilo ter dopolnitev zakona. Med letošnjim poletjem so se predstavniki komisije udeleževali posvetov na ministrstvu na temo študentov s posebnimi potrebami. Plod posvetov je bila vseslovenska raziskava, podprta s strani Pedagoških fakultet Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Cilj raziskave je ugotoviti stališča študentov in visokošolskih sodelavcev do študentov z različnimi statusi. Zanima jih tudi, kakšen študij izbirajo študenti, kakšno podporo potrebujejo, ali uveljavljajo status ter kakšnih prilagoditev so deležni. Poleg tega je namen raziskave ugotoviti tudi število študentov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, njihove potrebe po prilagoditvah ter njihov položaj na visokošolskem zavodu, kjer študirajo. Na anketo se je odzvalo okoli 10 % vse študentske populacije v Sloveniji. Rezultati, ki so trenutno še v obdelavi, bodo dokončno razjasnili položaj in potrebe študentov s posebnimi potrebami v Sloveniji. To nam bo omogočilo strokovno podlago za prihajajoče bitke proti diskriminaciji študentov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.  

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V komentarju omenjena zakonodaja je dostopna na spodnjih povezavah: Zakon o visokem šolstvu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 Zakon za urejanje položaja študentov: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7696 Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani: https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in... Komentar Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ): http://www.studentska-org.si/wp-content/uploads/2017/06/ZUPSnet.pdf

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness