V današnjem komentarju se bo predstavila iniciativa ŠNOF oziroma Študentski nadzor organizacije in financiranja.

ŠNOF se je oblikoval maja letos zaradi poročanj z nekaterih fakultet Univerze v Ljubljani o kritičnem manku transparentnosti in možnosti participacije pri sprejemanju letnih vsebinskih in finančnih načrtov na lokalnih izpostavah ŠOU v Ljubljani. Lokalne izpostave študentske organizacije na visokošolskih in višješolskih zavodih, krajše ŠOVZ, delujejo na vseh 26-ih fakultetah univerze in štirih zunanjih zavodih. ŠOU je v letošnjem okrnjenem proračunu za delovanje ŠOVZ predvidel 216.000 evrov skupnih izdatkov, skupaj z 20.000 evri, namenjenimi za delovanje resorja ŠOVZ, ki ga vodi Rasim Ćehić, pa predstavljajo sredstva dobrih 8 odstotkov celokupnih predvidenih izdatkov za tekoče akademsko leto.

Pri sprejemanju letošnjih letnih finančnih in vsebinskih načrtov, ki so nastali in bili sprejeti še pred dokončno potrditvijo nadrejenega finančnega načrta ŠOU v Ljubljani, pa je prišlo do določenih kršitev pravilnikov o delovanju in financiranju tudi na nivoju ŠOVZ. O tem poročajo z nekaterih fakultetnih izpostav, kjer imajo svoje predstavnike v upravnih odborih politične sile, ki so v opoziciji trenutni koaliciji med poslanskima skupinama Modro za študente in Povezani.

O kršitvah smo izvedeli že konec februarja, in sicer v povezavi s sprejemanjem finančnih in vsebinskih načrtov na posameznih ŠOVZ. Ti morajo svoje nadaljnje načrte dela izdelati in posredovati nadrejenemu resorju za namen evalvacije in hranjenja. Ker dokumenti o delovanju niso javno dostopni, je nemogoče oceniti, koliko se ŠOVZ držijo pravilnikov o svojem delovanju, pogosto niso dostopni niti zapisniki, ki bi morali biti objavljeni na oglasni deski ŠOVZ. To pa ne pomeni, da dostop do finančne in projektne dokumentacije ni mogoč, nasprotno – študenti posameznega zavoda lahko prosijo za vpogled v relevantne finančne in programske dokumente ter zahtevajo pojasnila.

Po našem mnenju je osrednja težava glede delovanja ŠOVZ kršitev, povezana s sklicevanjem javnih tribun. Javna tribuna na fakulteti bi naj bila sklicana dvakrat letno, enkrat posebej pred sprejemanjem finančnega načrta za prihajajoče leto. Zakaj pa je to pomembno? Denar, namenjen ŠOVZ, spada med redka sredstva študentske organizacije, glede katerih lahko direktno soodloča vsak študent in študentka na posamezni fakulteti, na primer s predlaganjem projektov, ki sicer ne najdejo ustreznega kritja. Težava je v tem smislu dvojna. Če študenti niso povabljeni na javno tribuno, za možnost participacije morda sploh ne izvejo; na nekaterih fakultetah tako sploh ni javnih razpisov za dodelitev sredstev. Dodatno težavo glede študentskega organiziranja pa predstavljajo v tem smislu fakultete, na katerih je ŠOVZ sploh edina oblika združevanja študentov, torej ob kritičnem pomanjkanju društev ali drugih interesnih skupin študentov.

Naj opomnimo še na eno težavo: ob koncu obračunskega leta ostajajo sredstva ŠOVZ neporabljena ali zamrznjena. Tovrstna pričevanja smo poslušali v letošnjem, koronskem letu, ko je bila študentska organizacija prizadeta zaradi upada sredstev iz študentskega dela – pozivi, da naj skušajo ŠOVZ-ji v tem letu porabiti čim manj denarja, naj bi prihajali kar iz resorja za ŠOVZ. Ob prej navedenem podatku, da prejme 30 višje- oziroma visokošolskih zavodov pod upravo ŠOU letno zgolj dobrih 200.000 evrov ali 8 odstotkov skupnih sredstev ŠOU v Ljubljani, je tovrstno ravnanje težko razumljivo; da so študenti v stiski, verjetno ni treba posebej poudarjati, sredstva, ki so tudi zagotovljena iz državnega proračuna, pa bi se morala letos, če kdaj, porabiti za projekte, ki bi bili dobri za študente. Tudi sicer pa si ŠOU lahko privošči reze drugje, na primer pri plačah svojih sedmih prvoborcev.

V okviru projekta ŠNOF želimo študente nagovoriti k aktivnejšemu sodelovanju pri procesih na svojih fakultetah. Dejavnosti posameznega ŠOVZ namreč v večini primerov niso javno dostopne niti študentom na vsakem višje- oziroma visokošolskem zavodu. Nagovorili bomo tudi študentske funkcionarje, jih ozavestili in spodbudili k delovanju v skladu z veljavnimi akti, načeli transparentnosti ter ponudili pomoč pri vzpostavljanju ustreznega in odgovornega komuniciranja o svojem delovanju študentom, ki jih predstavljajo. Kot problem fakultetnih upravnih odborov se kaže že sama neozaveščenost o aktih, ki upravljajo njihovo delovanje, in pomanjkanje vedenja o namenu takšne ureditve.

Da bi se lahko poučili o pomenu in tudi načinih študentskega delovanja, bomo skušali v okviru projekta preučiti alternative za oblikovanje študentske pobude, predvsem seveda v tujini. V pripravi na današnji prispevek je z avtorji pri iniciativi ŠNOF govoril predsednik Študentskega zbora Univerze v Zagrebu, Mihovil Mioković. Z namenom večje razumljivosti smo nekatere ugotovitve iz pogovora prilagodili za oddajo, cel pogovor, ki je tekel v hrvaščini, pa bo za zainteresirane na voljo pod besedilom tega članka na strani Radia Študent.

Študentsko organiziranje na Hrvaškem zavzema povsem drugačno obliko od slovenskega. Primerjajmo. Na Univerzi v Ljubljani in njenih članicah delujejo študentski sveti, poleg tega pa deluje na posameznih fakultetah in zunaj univerze še študentska organizacija. Na Hrvaškem sta funkciji združeni pod ime študentski zbor, ki deluje na nivoju univerze in na vsaki članici. Zaradi določenih malverzacij v hrvaškem in zagrebškem študentskem organiziranju je bil sistem leta 2007 spremenjen z novim Zakonom o študentskem zboru in drugih študentskih organizacijah. Takrat je z zakonsko spremembo študentski zbor izgubil vso pravno subjektiviteto in bil prenesen pod upravljanje in nadzorstvo univerze.

Mioković predstavi še nekatere značilnosti delovanja študentskega zbora. Volitve potekajo na dve leti, vsaka od 34 fakultet imenuje enega predstavnika, 17 dodatnih članov pa je izvoljenih neposredno. Pomembno se zdi, da so volitve za novi sklic študentskega zbora že marca – s tem je zagotovljenega dovolj časa za konstitucijo novih zborov do oktobra. Letnih sredstev imajo sicer malo, okoli 2,2 milijona kun oziroma 300.000 evrov. S tem denarjem financirajo svoje delovanje, športno dejavnost na nivoju Univerze v Zagrebu in vsa društva ter projekte, ki delujejo na nivoju univerze in fakultet. Od leta 2019 je priliv sredstev Študentskemu zboru Univerze v Zagrebu večji za okoli 3 milijone kun oziroma 400.000 evrov, saj je bilo z letom 2019 redefinirano študentsko delo, posredno ima tudi zbor zagotovljena dodatna sredstva iz deleža študentskega dela – podobna ureditev financiranja je tudi pri nas, a je denarja v ŠOU več kot petkrat več.

Mioković sicer poudarja, da je znotrajuniverzitetno delovanje dvorezni meč – čeprav meni, da je bila tovrstna ureditev pomembna za rešitev delovanja študentskih zborov, so z izgubo subjektivitete izgubili tudi možnost samostojne finančne iniciative. Ker nimajo svojega bančnega računa, se ne morejo denimo prijavljati na razpise evropskih fondov – Mioković izpostavi ambicijo, da bi študenti in študentke Univerze v Zagrebu dobili svojo polikliniko. Po drugi strani pa je pridobivanje sredstev za izvedbo projektov zelo jasno, in sicer se vsa društva na fakultetah ali posamezniki nanje prijavljajo prek razpisov. ŠOU in druge študentske organizacije imajo po drugi strani polnopravno samostojnost, pa se na razpise ne prijavljajo, niti v času krize.

V zaključku današnje oddaje torej premislek in obljuba – ŠOU mora prevzeti več odgovornosti za svoja dejanja, na vseh nivojih. Strukturne težave te organizacije so več kot očitne, zato je tudi na nas, študentih in študentkah, da skušamo z njimi sodelovati in zahtevati transparentnost ter pojasnila. Zgodba zagrebškega organiziranja je v kontekstu iskanja alternativ ali izboljšav dokaj povedna – izguba subjektivitete in prenos pod okrilje univerze bi zatrla nekatere apetite po študentskem denarju, a pomeni tudi izgubo avtonomije v upravljanju. Zaradi onemogočenega notranjega in nedostopnega zunanjega nadzora nad delovanjem ŠOU se lahko, preden nas popade popoln cinizem do njih, naslonimo na nekatere druge mehanizme za spodbujanje transparentnosti in participacije. V iniciativi ŠNOF se bomo zavzemali predvsem in tudi za organizacijo javnih pogovorov in tribun glede fakultetnih in univerzitetnih projektov. Že naslednjo soboto se obeta prva tribuna o delovanju ŠOVZ.

Može i mora bolje. To je bil komentar iniciative ŠNOF.

Intervju z Mihovilom Miokovićem.