Študentske volitve: odpiranje kandidatur
Fotografija: osebni arhiv
Prejšnji teden se je iztekel rok za oddajo kandidatur za nove študentske predstavnike v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. V prvem delu oddaje smo pojasnili, kaj sploh so študentski poslanci in kakšen vpliv bodo novoizvoljeni študentje imeli na delovanje ŠOU.
Povprečen bruc, poln upanja v svojo študentsko prihodnost, se prvič sreča s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, ko odkoraka na Študentski kampus, da bi pridobil subvencionirane bone za prehrano, s katerimi bo skušal preživeti naslednjih nekaj let. Ali povprečen bruc ve, da Študentsko organizacijo v veliki meri financira s svojimi študentskimi deli? Ali ve, da lahko tudi sam kandidira za študentskega poslanca svoje fakultete, ali pa, da so volitve prav letos?
ŠOU je po opredelitvi organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov vseh fakultet Univerze v Ljubljani, Šole za risanje in slikanje in Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ter študentov Nove univerze, ki študirajo na Fakulteti za evropske in državne študije.
Kako pa to deluje v praksi?
Najvišji organ ŠOU je študentski zbor, krajše ŠZ, v katerem je 43 študentskih poslancev. Poslanci so predstavniki posameznih fakultet, ki so del ŠOU, in jih vsaki dve leti izvolijo študentje z njihove fakultete. Študentski zbor sprejema letni proračun in tako razdeli sredstva, ki jih prejme iz koncesijskih dajatev na študentsko delo, med različne zavode in resorje ŠOU. Leta 2022 je njihov proračun znašal skoraj 4 milijone evrov, od česar jih je 80.000 namenjenih za delovanje zbora. Poslanci študentskega zbora imajo tudi možnost vpogleda v natančno porabo denarja. Poleg tega so po novem edini, ki lahko govorijo na sejah zbora, čeprav so te javne.
Poslanci v študentskem zboru volijo predsednika ŠOU, predsednika študentskega zbora, tajnika, direktorja in prokurista ter imenujejo člane pritožbene in volilne komisije. Študentski zbor lahko v primeru najdenih nepravilnosti funkcionarje tudi razreši.
Ena najpomembnejših in najvplivnejših vlog je funkcija predsednika ŠOU. Za predsednika ŠOU lahko kandidira vsak študent, ki študira na fakulteti članice ŠOU v Ljubljani, za izvolitev pa potrebuje dvotretjinsko podporo vseh študentskih poslancev. Predsednik ŠOU nato predlaga vodje resorjev, ki jih prav tako imenuje študentski zbor z dvotretjinsko večino. Predsednik skupaj s predsedstvom, ki ga sestavljajo vodje resorjev, sprejema večino odločitev, ki jih nato potrdi študentski zbor. Ima tudi natančen vpogled v konkretno porabo sredstev ter usklajuje delo ŠOU in povezanih zavodov. Za predsedstvo je bilo letos namenjenih 236.000 evrov, plača predsednika pa znaša 555 evrov mesečno.
ŠOU ima pet resorjev oziroma, za lažjo predstavo, ministrstev, in sicer: resor za študijsko problematiko, resor za mednarodno sodelovanje, resor za obštudijske dejavnosti, resor za socialo in zdravstvo ter resor za ŠOVZ, ki skrbi za koordinacijo sodelovanja ŠOU s študentskimi organizacijami posameznih fakultet, ki jih imenujemo ŠOVZ-ji. Resorji so leta 2022 dobili od 35.000 do 92.000 evrov za letno delovanje.
Pomemben del študentskega zbora so tudi poslanski klubi – to so združenja vsaj petih poslancev študentskega zbora. Poslanski klubi lahko predlagajo svoje člane za mesta v določenih organih in delovnih telesih, kar pomeni, da imajo člani pri kandidaturah na ta mesta zagotovljeno podporo. Druga prednost pa je, da poslanske klube financira ŠOU. Vsak klub dobi na vsakega člana 10 evrov mesečno.
V trenutnem ŠZ-ju delujejo štirje poslanski klubi. Glede na število formalnih članov je največji od njih Združenje avtonomnih poslanskih skupin – Modro za študente, krajše Modri, z 12 poslanci. Iz vrst Modrih je tudi predsednik ŠOU Klemen Petek. Drugi koalicijski poslanski klub so Povezani, v katerem je 10 poslancev. Del opozicije pa naj bi bila kluba Konstruktivni ter Zagnana akademska skupina oziroma Zagon, oba s po 7 poslanci. To pomeni, da je v zboru le 7 uradno neopredeljenih poslancev, ki pa so v praksi člani ene od koalicijskih skupin, saj večinoma volijo s koalicijo. Treba je omeniti tudi, da Konstruktivni izhajajo iz poslanskega kluba Povezani, od katerega so se leta 2021 odcepili in odšli v opozicijo, da bi njihovi člani zasedli mesta na različnih položajih, ki so rezervirana za opozicijske poslance. V praksi tako še vedno sodelujejo s Povezanimi, prava opozicija pa so le poslanci Zagona. Dejanska razmerja v študentskem zboru so torej takšna: Povezani – skupaj s Konstruktivnimi – imajo največ, 22 poslancev, Modri 14 in Zagon 7.
Zagon je tako vedno preglasovan, saj proti njim delujejo kar trije poslanski klubi, poleg tega pa nimajo niti možnosti blokiranja pomembnejših odločitev, ki jih je treba potrditi z dvotretjinsko namesto z navadno večino. Med sklepi, ki se sprejemajo z dvotretjinsko večino, so sprejetje letnega finančnega načrta in spremembe temeljnih aktov. Vodje resorjev, predsedstvo in predstavniki na drugih voljenih funkcijah so iz koalicije. Od petih vodij resorjev so trije iz vrst Povezanih in dva iz vrst Modrih. Zelo pogosto se zgodi, da vodje resorjev ostajajo v zboru več mandatov in v tem času zamenjajo resorje. V trenutni zasedbi kar dve vodji opravljata že svoj tretji mandat, obema pa seveda pripada tudi honorar 444 evrov neto mesečno.
Za pravno neoporečnost, financiranje in nadzor delovanja ŠOU skrbi direktor. Trenutni direktor, ki ima mandat že od leta 2013 kljub očitkom nepravilnosti v postopku imenovanja, je Andrej Klasinc, nekdanji direktor Term Ptuj. Plača direktorja naj bi bila omejena na dvakratnik povprečne slovenske plače. Lansko leto je bila uvedena tudi funkcija prokurista, ki je pravzaprav podvojitev direktorske funkcije. Če lahko za Klasinca rečemo, da je bolj kandidat Modrih, je prokurist Andrej Bole nedvomno predstavnik Povezanih. Pred zaposlitvijo kot prokurist ŠOU je bil namreč član predsedstva ŠOU iz kvote Povezanih.
ŠOU ima 8 zavodov, ki prejemajo financiranje iz proračuna Študentske organizacije. Ti so: Socialni inkubator Študentski kampus, ki letno prejme 445.000 evrov, Študentska svetovalnica z 230.000 evri, ŠOLT, ki so mu ukinili financiranje, ŠOU šport s 139.000 evri, Zavod Kersnikova s 119.000 evri, Radio Študent s 120.000 evri in Fundacija Študentski tolar s 150.000 evri. Poleg zavodov ŠOU izvaja stalne dejavnosti, med katerimi je Dijaška skupnost Ljubljana. Ta povezuje ljubljanske srednje šole in gimnazije ter zanje organizira projekte in dejavnosti, ŠOU pa ji zagotavlja financiranje v višini 15.000 evrov. Stalna dejavnost je tudi projekt študentske prehrane na bone, za katerega je bilo leta 2021 namenjenih 185.000 evrov.
Oktobra bodo potekale volitve v študentski zbor, na katerih bodo študentje Univerze v Ljubljani in povezanih visokošolskih zavodov kandidirali za mesta poslancev v študentskem zboru. Na vsaki fakulteti se glasuje za listo, ki vsebuje kandidate za poslanca v študentskem zboru, poleg tega pa se glasuje tudi za člane Študentske organizacije visokošolskih zavodov oziroma ŠOVZ-jev. ŠOVZ-ji organizirajo in iz denarja, ki ga dobijo od ŠOU, financirajo obštudijske interesne dejavnosti na posameznih fakultetah, na primer brucovanja, tečaje, ekskurzije in predavanja. ŠOVZ-ji štejejo v manjših volilnih enotah 4 do 5 članov, v večjih pa 8 do 9 članov.
Volitve bodo potekale na vaših fakultetah, in sicer 12. oktobra od 9.00 do 18.00.
Zakaj pa je pomembno, da volimo?
Volilna udeležba je vedno zelo nizka, leta 2018 je znašala nekaj več kot 8 odstotkov, leta 2020 pa približno 6 odstotkov. V študentski zbor je bila kandidatka na Novi univerzi izvoljena z 2 glasovoma, na Naravoslovnotehniški fakulteti s 3 in 4 glasovi, na Visoki šoli za risanje in slikanje spet z 2 glasovoma. Na volitvah 2020 je na kar 23 od skupno 29 fakultet za poslanca v zbor ŠOU kandidiral le en kandidat. To pomeni, da študentje na teh fakultetah tako rekoč niso vplivali na izbor svojega predstavnika v zboru. Delovanje ŠOU vpliva na prav vse študente, zato je pomembno, da aktivno sodelujemo v procesu izbire prihodnjih poslancev.
Poglejmo si, po čem si bomo zapomnili predsedstvo ŠOU v mandatu od 2020 do 2022.
Leta 2021 sta hoteli koalicijski skupini v finančnem načrtu ukiniti financiranje Radia Študent, vendar sta po negativnem odzivu javnosti – za ohranitev RŠ-a se je zavzelo več kot 500 institucij, zbranih pa je bilo še 15.000 podpisov podpore – predlog umaknili. Financiranje pa so uspešno ukinili Zavodu ŠOLT, ki ponuja inštrukcije ter jezikovne, računalniške in druge strokovne tečaje.
Najbolje financirani zavod je Študentski kampus, katerega financiranje se giblje od dobrega pol milijona evrov leta 2019 do 445.000 evrov leta 2022. Tako je bilo tudi leta 2020, ko je bila zaradi epidemije večina dogodkov odpovedana. Zavod Socialni inkubator Študentski kampus svoje prostore oddaja piceriji, sobi pobega in avtošoli, letos poleti pa se je v prostore vselila še brivnica Barbershop Extrem, ki so ji prostore oddali brez razpisa. Študentom oddajajo tudi prostore za učenje in različne dejavnosti, čeprav prav študenti prek ŠOU financirajo delovanje Kampusa, ki naj bi bil stičišče študentov.
V tem obdobju je ŠOU glede na Erar, aplikacijo za prikazovanje porabe javnega denarja v državi, poslanskemu klubu Povezani nakazal dobrih 23.000 evrov, čeprav naj bi bili glede na število članov upravičeni le do 2400 evrov. Znesek so pri ŠOU utemeljili z obrazložitvijo, da je bil namenjen izvajanju študentskih dogodkov, čeprav to ni naloga poslanskih klubov, temveč pristojnih resorjev. Zelo pogosto opazimo tudi večkratno financiranje dogodkov, kar pomeni, da denar za en dogodek pride iz več resorjev, ki si potem tudi lastijo zasluge za organiziranje.
V drugem delu oddaje smo pogledali, kako je potekalo oddajanje kandidatur, kdo so letošnji kandidati in kakšne so njihove predvolilne kampanje.
Letos je za 43 poslanskih mest kandidiralo 70 kandidatov. 33 kandidatov je mogoče povezati s koalicijskima skupinama, in sicer 14 z Modrimi ter 19 s Povezanimi. 26 poslanskih kandidatov nima povezav s trenutno koalicijo. 11 pa nam jih ni uspelo z gotovostjo umestiti, a se bodo večinoma verjetno povezovali z Modrimi ali Povezanimi.
Akademija za glasbo:
Kandidirata dve listi. Na novonastali listi Takt je poslanska kandidatka Sofija Zavratnik. V primeru izvolitve bi člane liste izmed obstoječih poslanskih klubov zanimalo povezovanje z Zagonom, z Modrimi in Povezanimi pa ne.
Na drugi listi Modri glasbeniki kandidira Anže Tratar, ki je tudi trenutni poslanec in deluje v poslanskem klubu Modri. Modri glasbeniki se niso odzvali na prošnjo za izjavo.
AGRFT:
Za poslanca kandidira Peter Alojz Marn. Član liste kot kandidat za interesno področje je tudi Bor Ravbar, trenutni poslanec, ki deluje v poslanskem klubu Zagon.
ALUO:
Kandidira samo ena lista, Artvangarda, kandidat za poslanca je Gabriel Klančar. Na prošnjo za izjavo se v listi niso odzvali, se je pa poslanka Artvangarde v praksi povezovala z Modrimi.
Biotehniška fakulteta:
Kandidira samo ena lista, Bovčka tim. Poslanska kandidata sta Mercedes Polajnar, Metod Cvetko. Iz Bovčke se niso odzvali, je pa lista kandidirala že na prejšnjih volitvah in imela oba poslanca v poslanskem klubu Modro za študente.
Ekonomska fakulteta:
Nastopata dve listi. Za Povezane EF kandidirata poslanska kandidata Tim Kržič in Jernej Kavčič. Tudi Povezani EF se niso odzvali na prošnjo za izjavo. Druga lista se imenuje Sigma, na njej pa za poslanca kandidira Daniel Maćešić Šulterer, ki pa je socialno prav tako povezan s Povezanimi.
Na Ekonomski fakulteti pa se je pripravljala še ena neodvisna lista, a so se predstavniki na koncu odločili, da ne vložijo kandidature. O razlogih, zakaj so študentje neodvisne liste od kandidature odstopili, so povedali v izjavi, ki je na njihovo željo anonimna.
Komentar Luka Stegneta, ki je omenjen v slišani izjavi in je bil tudi sicer sam tarča Povezanih.
Več o praksah odvračanja študentov od kandidiranja na volitvah v študentski zbor ŠOU in fakultetne ŠOVZ pa boste lahko na Radiu Študent slišali v petek ob 16.00 v oddaji 5 minut za boljši ŠOU.
Fakulteta za arhitekturo:
Kandidirata dve listi. Prva, nova lista je Arhi Aktiv, poslanski kandidat pa Martin Debeljak. Debeljak nam je pisno pojasnil, da se je za kandidaturo na novi listi odločil, da bi skupaj s kolegi olajšal študij študentov na svoji fakulteti. Glede povezovanja v poslanski klub pa je povedal, da so jim, kot novi listi, odprta še popolnoma vsa vrata. Sicer je bil Martin v preteklosti aktiven tudi v Dijaški skupnosti Ljubljana, predsednik DSL pa je bil v času njegovega udejstvovanja Kristjan Briški, član Modrih.
Druga lista je Modul, ki tudi trenutno deluje v študentskem zboru. Poslanski kandidat liste je Arne Stare, na listi pa kandidira tudi Veronika Tržan, trenutna poslanka v klubu Zagon. Arne se za zdaj še ni opredelil za Zagon, ampak je povedal samo to, da se bo definitivno nekaj izoblikovalo, da pa v tej novi skupini najverjetneje ne bo koalicijskih skupin, torej Modrih in Povezanih. Izjavo Arneta objavljamo pod prispevkom.
FDV:
Na tako imenovani utrdbi skupine Modro za študente naj letos ne bi kandidirala modra lista. Rok Dolenc, trenutni poslanec FDV in član Modrih, nam je sporočil, da »na žalost zaradi organizacijskih težav Modri letos ne bomo imeli ekipe na FDV«. Kandidirata pa dve novi listi.
Prva je lista Društveniki, na njej pa za poslanca kandidirata Maks Davidović in Tjaša Tomše. Davidović je z Modrimi sicer sodeloval v fakultetnih organih FDV, ampak po njegovih besedah je ta lista čisto nepovezana z Modrimi. Tjaša Tomše, ki prav tako kandidira za poslanko, pa je bila sicer aktivna tudi v Tigrih oziroma bivšem Študentskem klubu FDV, kar je prav tako modra skupina.
Druga nova lista je FODEM oziroma Forum demokratičnih vrednot, na njej pa za poslanca kandidirata Sara Štiglic in Gaj Kolšek. Lista načrtuje dogovore s preostalimi listami, povezovali pa se bodo glede na usklajenost programov.
Fakulteta za elektrotehniko:
Nastopajo tri liste. Listi, ki sta kandidirali že na prejšnjih volitvah, sta Štromar.si s poslanskima kandidatoma Jakom Šterom in Tilnom Bašem ter lista Elektrina, ki nima poslanskih kandidatov. Obe sta v praksi povezani s Povezanimi. Za komentar se iz liste Štromar.si niso oglasili.
Tretja je lista Potencial, ki je nastala letos, na njej pa za poslanca kandidirata Rok Klobučar in Timotej Petrovčič. Klobučar nam je glede povezovanja v študentske klube povedal, da trenutno cilja na samostojnost, v prihodnosti pa še pušča odprte možnosti za povezovanje.
Fakulteta za farmacijo:
Kandidirata dve listi. Serotonin je novonastala skupina, v njej pa za poslanki kandidirata Brina Sitar in Leonora Prestreši.
Druga je že poznana lista Drug Dealer, na njej pa za poslanki kandidirata tudi že znani kandidatki Lana Svečko in Lara Tepeš. Obe sta namreč kandidirali že lani kot predstavnici interesnih področij v ŠOVZ. Čeprav trenutna poslanca Drug Dealer nista v poslanskem klubu Modrih, sta se v praksi povezovala s to skupino. Ker nismo našli kontakta liste, smo pisali trenutnemu poslancu Dejanu Temovu, ki pa se na našo prošnjo ni odzval.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo:
Kandidira samo ena lista, ki je nastopala že na prejšnjih volitvah, in sicer Sile FGG. Kandidat za poslanca je Kevin Mekičar. V preteklem mandatu je bila lista Sile FGG v poslanskem klubu Modro za študente. Na prošnjo za komentar se niso odzvali.
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo:
Kandidirata dve listi. Prva je že znana, in sicer Lilasti, ki je del Zagona, na njej pa sta poslanska kandidata Aneta Velkova in Lan Patrick Pal. Njuna izjava je objavljena na koncu prispevka.
Novonastala lista se imenuje Funkcionalna skupina, za poslanca pa kandidirata Maja Kobal in Nal Aplinc. Kandidatko smo poskušali kontaktirati, a nam je še ni uspelo doseči.
Fakulteta za matematiko in fiziko:
Kandidirajo tri liste. Prva, letos oblikovana lista je Vektor, na njej pa za poslanca kandidirata Maj Klančnik in Nik Globočnik.
Na listi Mafija, ki tudi trenutno deluje v študentskem zboru, za poslanca kandidirata Urban Pečoler in Nejc Jenko. Oba kandidata sta leta 2020 že kandidirala na isti listi Mafija za predstavnike v fakultetnem ŠOVZ. Poslanci, izvoljeni iz liste Mafija, pa so v študentskem zboru oblikovali poslanski klub Povezanih. Skupina Mafija se ni odzvala na našo prošnjo za komentar. Tudi kandidati tretje liste, Alge Bros, ki sicer nima svojih predstavnikov za poslanca, so socialno povezani s Povezanimi.
Fakulteta za državne in evropske študije:
Kandidira le ena lista: Združenje aktivnih za FDŠ, poslanska kandidatka je Polona Azarov. V praksi ta lista deluje v poslanskem klubu Povezani.
Fakulteta za pomorstvo in promet:
Kandidira le ena lista: Pomorščaki, ki je po naših informacijah skupina Povezanih, na njej pa za poslanko kandidira Urška Matejčič.
FRI:
Kandidirata dve listi. Prva je Friki s poslanskima kandidatoma Bisero Nikolosko in Matevžem Skenderjem, ki je tudi trenutni poslanec v študentskem zboru. V preteklih mandatih je ta lista delovala v poslanskem klubu Povezani. Druga je lista FRI Connect, na kateri prav tako kandidirajo s Povezanimi povezani kandidati. FRI Connect nima poslanskih kandidatov.
Fakulteta za socialno delo:
Nastopile bodo tri liste. Samostojno nastopa Matija Kolman. Njegova kandidatura je bila obravnavana na izredni seji volilne komisije dan po prvem odpiranju kandidatur.
Na listi ZA FSD, ki je nastala letos, kandidira Nika Štrekelj. Socialno je povezana s skupino Povezani.
Prispela pa je še samostojna kandidatura prav tako socialno Povezane Zale Plevnik, ki pa kandidira za interesno področje v ŠOVZ FSD.
Fakulteta za strojništvo:
Kandidirajo tri liste. Nova lista se imenuje !sestanek, na njej pa za poslanca kandidirata Klemen Herman in Ada Kotar Celarc.
Na že znani listi Strojnik.si za poslanca kandidirata Matej Matos in trenutna poslanka Patricija Cirar. Lista je v praksi Povezana. Tretja je lista Združeni aktivni za FS, ki pa nima kandidatov za poslance. Glede na poimenovanje gre najverjetneje prav tako za listo Povezanih.
Fakulteta za šport:
Kandidira le ena lista, SEM DIF, na njej pa poslanski kandidat Jure Kavčič. Ista lista je na volitvah nastopila že leta 2020 in delovala v okviru Modrih.
Fakulteta za upravo:
Kandidira samo ena lista, FUL Povezani, poslanski kandidat je Luka Mihelič. Oddana je bila še ena samostojna kandidatura za interesno področje.
Filozofska fakulteta:
Kandidira že uveljavljena Združena lista študentskih društev, na njej pa poslanska kandidata Domen Vrhovnik in Sara Dujić. Glede povezovanja z drugimi listami se še niso uskladili, do zdaj je bila Združena lista del Zagona.
Samostojno kandidaturo pa je vložila še Urška Kodarin, ki smo jo kontaktirali, a je na dopustu in ji zato še ni uspelo odgovoriti.
Medicinska fakulteta:
Nastopata dve listi, nova lista je Možgan MF. Poslanska kandidata sta Tadej Rajgelj in David Vidmar.
Kandidira pa tudi že znana lista Obrazi MF, glede katere ni čisto jasno, ali je Modra ali Povezana, a v praksi glasuje tako kot koalicija. Njena kandidata sta Miha Težak in Pia Mohorič Tomažin. Na prošnjo za izjavo se Obrazi MF niso odzvali.
NTF:
Kandidirajo tri liste. Lista Fantomska nit je nastala letos, na njej pa za poslanca kandidirata Jaka Grm in Laura Cimperman. Poslali so nam pisno izjavo.
»Za kandidaturo sem se odločila zaradi nezadovoljstva na Naravoslovnotehniški fakulteti, v preteklih letih mojega študija nikoli ni bilo toliko poudarka, ter nekega zagretega zavzemanja za študente. Dogodki, ki so se odvijali, so bili slabo oglaševani in slabo promovirani. Tudi medsebojna povezanost med vsemi študijskimi programi je slaba. [...] Želim pa tudi malo pokomentirati [vložišče] na kampusu. Delovni čas [vložišča] je med 9. in 16. uro. Našo kandidaturo sem želela oddati v četrtek, predzadnji dan, ko je bilo [vložišče] še odprto. Na kampus sem prispela ob 15.30, nakar sem videla, da je [vložišče] predčasno zaprto. Glede zaprtja na vratih ni pisalo nič, preko maila oz. preko spletne učilnice pa tudi nismo dobili nobenega obvestila. [...]«
Medina Čehić, vodja volilne komisije, nam je sporočila, da te navedbe ne držijo in jih »strogo zavrača«.
Kandidira še ena nova lista, Združeni NTF, na njej pa poslanska kandidata Blaž Žerjav Jereb in Nikola Bračević.
Nastopila pa bo tudi stara lista Naš NTF. Na njej kandidirata trenutna poslanka Aneja Mlakar in Maks Soutar. V preteklosti je bil en poslanec liste Naš NTF Moder in en Povezan. Na prošnjo za izjavo se niso odzvali.
Pedagoška fakulteta:
Kandidirata dve listi. Na že znani listi Najboljši pedagogi za poslanki kandidirata Špela Naglič in Alja Dobnik. Prejšnja leta so člani liste delovali v poslanskem klubu Modro za študente. Na prošnjo za komentar se niso odzvali.
Druga je novonastala lista Magistrum, na kateri za poslanca kandidirata Lenart Kolja Kokalj in Domen Perovšek. Perovšek nam je še povedal, da se jim v listi Magistrum povezovanje v poslanske klube zdi nujno, a da se bodo povezovali le, ko in če bodo našli partnerje, ki jim je mar za transparentnost in participacijo študentov. O konkretnih listah, s katerimi se bi lahko povezali, še ni govoril.
Pravna fakulteta:
Kandidirata dve listi. Nova lista je Prepih, na njej pa za poslanko kandidira Nika Podakar.
Druga je že znana lista Panda, ki je del skupine Modro za študente. Poslanski kandidat je Matej Igličar, ki izjave v zvezi s kandidaturo ni želel podati.
ŠC PET:
Povezani kandidirajo z listo S5 Povezani, poslanski kandidat je Kristjan Slunjski. Oddana je bila še samostojna kandidatura za interesno področje v ŠOVZ Davida Pavloviča, ki je prav tako socialno povezan s Povezanimi.
Teološka fakulteta:
Kandidirata dve listi. Že znana je lista Kul Teolog, na kateri za poslanca kandidira Martin Rojc. V preteklosti se je lista povezovala v Zagon, Rojc pa nam je pisno pojasnil, da izjav do izvolitve ne želi dajati, prav tako tudi noče špekulirati o povezovanju v poslanske klube.
Druga je novonastala lista Človek sem. Poslanski kandidat liste je Rok Kuralt, ki je na nadomestnih volitvah v ŠOU na začetku leta 2022 kandidiral na listi Zagona. Komentarja Kuralta v zvezi z novo listo nam še ni uspelo dobiti.
Veterinarska fakulteta:
Kandidira samo lista Modrih ZA Veterino, poslanska kandidatka pa je Katarina Vršič Rugelj.
Visoka šola za risanje in slikanje:
Na listi Kreativci za poslanca kandidira Blaž Končan, ki je bil v preteklosti član FUL Povezanih.
Zdravstvena fakulteta:
Nastopata dve listi, Talenta v belem, ki nima poslanskih kandidatov, in Pacienti s poslanskima kandidatoma Fazlijem Gashijem in Tadejem Ornikom. Pacienti so kandidirali že na volitvah leta 2020, njihovi poslanci so se po izvolitvi povezali v poslansko skupino Povezanih. Na prošnjo za komentar se niso odzvali.
*
Da bi imele skupine možnost vpliva na odločitve, potrebujejo vsaj eno tretjino, torej 15 poslancev. Če pogledamo fakultete, na katerih kandidira samo ena lista, za zdaj še nobena skupina ne dosega tega števila. Povezani imajo 11 zagotovljenih mest, Modri 6, na AGRFT pa ima svoje mesto načeloma zagotovljeno edini kandidat, ki je nepovezani poslanec.
Dodaj komentar
Komentiraj