Tokratno  oddajo bomo namenili pregledu porabe sredstev Civilno družbene iniciative, krajše CDI. CDI je ena izmed stalnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani, ki naj bi skrbela za izvajanje aktivnosti, namenjenih vsem študentom Univerze v Ljubljani. Glede na porabo sredstev v preteklih letih pa se zdi, da se iz proračunske postavke CDI financirajo predvsem aktivnosti Študentske organizacije Pravne fakultete, krajše ŠOPF. Slednjo obvladuje stranka Panda, ki je del poslanske skupine Modro za študente. Tovrstno dvojno financiranje ene izmed fakultetnih študentskih organizacij ni skladno niti s finančnim načrtom ŠOU niti z namenom delovanja CDI. 

Spletna stran ŠOU CDI opisuje kot dejavnost, ki si v osnovi prizadeva za večjo družbeno angažiranost in razvoj kritične misli študentov. Do vključno leta 2018 je največji projekt pod okriljem CDI predstavljala organizacija Marihuana marša. CDI je v tistem obdobju za svoje delovanje letno prejemala okoli 20.000 eur. Kljub temu, da je leta 2019 Marihuana marš postal del resorja za komuniciranje in razvoj, je bila CDI v tem letu ponovno dodeljena enaka vsota, torej 20.000 evrov.

Glede na proračun ŠOU 2019 od prejetih 20.000 evrov največji del stroškov CDI predstavlja organizacija projektov, za katere je bilo namenjenih 11.500 eur. Taka vsota je nenavadna, saj so dejavnosti CDI v tem letu predstavljale skoraj izključno objave na družbenih omrežjih. Tak primer je “Projekt Svetovni dnevi”, ki so ga sestavljale tedenske objave o obstoju najraznovrstnejših mednarodnih dni na Facebook strani CDI. V letu 2019 naj bi CDI organizirala še tri dogodke, ki jih je na spletu mogoče najti kot dogodke študentske skupine Pravne fakultete Panda. Poleg tega je CDI poskrbela tudi za nastanek skoraj dvostranskega članka ene izmed članic Pande, ki je bil objavljen na spletni oglasni deski ŠOU.

Ob pregledu dejanske porabe sredstev iz postavke “projekti CDI” lahko ugotovimo, zakaj je ta kljub majhnemu številu projektov tako visoka. Največji delež postavke za projekte namreč predstavljajo honorarji. Člani CDI so tako poleg siceršnjih honorarjev za opravljanje svoje funkcije v višini 5.600 eur prejeli še dodatnih 6.400 eur za izvedbo projektov. Preostali del postavke “projekti CDI”, se pravi 5.100 evrov, pa predstavljajo predvsem pogostitve delujočih v CDI, stroške v zvezi z delovnim vikendom članstva CDI ter promocijski material. Ob urnikih, natrpanih s plačanimi pojedinami in potovanji po Sloveniji, ne preseneča, da za dejansko organiziranje dogodkov za študentsko javnost ni preostalo kaj preveč denarnih sredstev ali časa.

Poleg tega, da honorarji predstavljajo največji del postavke “projekti CDI”, so dejansko tudi največji del celotno porabljenih sredstev CDI. Honorarji so namreč vključeni tudi v druge postavke in sicer materialne stroške, stroške reprezentance ter stroške za promocijo in prepoznavnost CDI. Od skupnih 20.000 eur sredstev CDI so le plače delujočih v CDI v letu 2019 predstavljale okoli 12.600 eur, čeprav je bilo v proračunu za izplačilo honorarjev predvidenih le 5.000 evrov.

Če so bile v letu 2019 postavke vsaj navidezno zapisane v korist projektom, se je v letih 2020 in 2021 razmerje med sredstvi za materialno delovanje in sredstvi za projekte obrnilo tudi “na papirju” oziroma v proračunski postavki CDI, in sicer v škodo projektom. 

Leta 2020 je CDI prejela 15.000 eur, pri čemer je bilo zaradi izbruha pandemije realiziranih zgolj 8.600 eur. Ne glede na to je bilo v tem letu za honorarje zopet namenjenih več kot polovica porabljenih sredstev in sicer okoli 5.600 eur. Preostalih 3.000 eur je šlo za predavanje o odnosih z javnostjo, promocijski material, pogostitve ter projekte. Pod slednje so glede na proračunsko postavko spadali naročilo zaščitnih mask, puloverjev in plakatov od pravne tiskarne in knjigarne Litteralis.  

V letu 2021 je bil praktično celotni proračun CDI porabljen za honorarje, promocijo in materialne stroške. Od prejetih 13.000 eur je CDI za honorarje namenila skoraj 10.000 eur. Slabo polovico honorarjev so si sodelavci CDI izplačali iz postavke “projekti CDI”, ki je znašala okoli 5.500 eur. V okviru tega zneska je samo za honorarje oziroma plačila za organizacijo projektov šlo 4.000 eur. Preostala sredstva so člani CDI namenili za “živila za teambuilding”, plinske jeklenke in grelec, pogostitve ter skoraj 500 eur vreden nakup promocijskih kulijev. Ni jasno, za kakšne dogodke je CDI potrebovala omenjene zadeve, a iz družbenih omrežij CDI, na katere nas je napotila ŠOU, sta v tem letu razvidna le dva projekta. CDI naj bi organizirala slikanje za CV za študente in izvedla raziskavo o študentskih navadah živilskega nakupovanja. 

Ob tovrstnem razporejanju sredstev v zadnjih letih se poraja vprašanje o namenu obstoja CDI. Ta je bila letos sicer ukinjena, kar smo izvedeli ob sprejemu proračuna za leto 2022 konec maja. Na 13. redni seji študentskega zbora je predsednik ŠOU, Klemen Petek, zgolj spotoma opozoril na odsotnost postavke za CDI v finančnem načrtu za leto 2022. Iz zapisnikov predsedstva ne izhaja, kdaj in kako je do te ukinitve prišlo. Petek je zagotovil, da bodo njene dejavnosti in sodelavci premeščeni v predsedstvo ŠOU, ki bo zaradi te dodatne obremenitve dobilo več sredstev za svojo administracijo.

Postavlja se vprašanje, zakaj se ŠOU za odpravo CDI ni odločila že vsaj leto ali dve prej, ko je CDI več denarja namenjala za materialno delovanje oziroma honoriranje in preskrbo živilsko-nakupovalnih navad  svojih članov, kot pa za uresničevanje svojega namena. Ob pregledu porabe sredstev CDI in Študentske organizacije Pravne fakultete za obdobje 2018 do 2020 se zdi, da se morebiten odgovor na to vprašanje skriva v povezanosti CDI in študentske skupine Panda.

Kot prelomno se na tem mestu zopet kaže leto 2019, ko se je odnos med CDI in ŠOPF začel vedno bolj zbliževati. K temu procesu je najverjetneje pripomogla sprememba na vodstvenem položaju CDI. Do konca leta 2018 je namreč CDI vodil Gašper Sovdat, študent Ekonomske Fakultete, ki pa je bil hkrati še zadnji vodja CDI, ki ni prihajal iz vrst ŠOVZ-ja Pravne fakultete. Decembra 2018 je vodstveni položaj prevzel Luka Žust, nekdanji predsednik skupine Panda in tedanji član skupine Modro za študente. V letu 2020 mu je najprej sledil Beluar Nasufi, prav tako član Pande, ki je med drugim zasedal tudi mesto v Študentskem svetu Pravne fakultete. Zadnji vodja CDI pa je bil član Pande Robert Babić, ki je bil tudi predstavnik študentov v senatu Pravne fakultete ter član njene Komisije za pritožbe. 

Pri Luki Žustu je sicer za razliko od njegovih naslednikov pri pregledu porabe sredstev CDI mogoče opaziti spremembo v načinu izplačevanja honorarja, ki v njegovem primeru ni potekala prek študentskega servisa. Na to opozarja v porabi sredstev pogosto navedena postavka “podjemna Žust”, ki označuje podjemno pogodbo, v okviru katere je Žust prejemal plačilo za opravljanje svoje funkcije. Žust se je namreč leta 2018 zaposlil v eni izmed ljubljanskih odvetniških pisarn in istega leta tudi zaključil s študijem, s tem pa izgubil status študenta. Takšno izplačevanje je načeloma v nasprotju s statutom ŠOU, ki med drugim določa, da morajo imeti vodje stalnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani v času svojega mandata status študenta.

Z Žustovim prevzemom CDI se je  nemudoma začelo tudi tesnejše povezovanje med CDI in Študentsko organizacijo Pravne fakultete. Prvi strošek, do katerega je prišlo pod njegovim vodstvom, je nastal za naročilo “intelektualnih in osebnih storitev”. Te so bile zaupane GTG CONSULTING, podjetju za pravno svetovanje v lasti Gregorja Tima Grünfelda, nekdanjega člana Modrih in predsednika Študentske organizacije Pravne fakultete. Grünfeld je svojo poslovno pot začel ravno v času izvolitve Luke Žusta na položaj vodje CDI, ki mu je že v prvem mesecu vodenja nakazala 300 eur. Za kakšne vrste storitev je v tem primeru šlo, ŠOU ni podala odgovora. Do konca leta 2021 je ŠOU podjetju Grünfelda nakazala približno 9.800 evrov.

S Pandinim prevzemom vodenja CDI je ta začela sodelovati tudi s knjigarno in papirnico Litteralis d.o.o, ki se nahaja v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani. Litteralis je tako z letom 2019 postala glavni in izključni izvajalec vseh tiskarskih storitev CDI, pri čemer so te v večini primerov obsegale tiskanje plakatov in letakov ter drugega materiala za promocijske namene. V letu 2019 je CDI Litteralisu namenila skoraj 2000 eur. V letu 2021 so se stroški sicer zmanjšali, a kljub temu so celo na zadnji dan leta 2021 - torej tik pred ukinitvijo CDI kot stalne dejavnosti ŠOU - za njeno promocijo in prepoznavnost pri Litteralis naročili za skoraj 500 eur vreden tisk plakatov. 

Iz finančnih kartic CDI in ŠOPF iz obdobja 2019-2021 je razvidno tudi, da CDI in ŠOPF večkrat skupaj financirata iste dejavnosti. Poleg omenjenega sodelovanja s pravno tiskarno in knjigarno Litteralis, se porabljanje sredstev iz postavke za CDI in postavke za ŠOPF za iste storitve najbolj očitno kaže na področju gostinskih storitev. 

Leta 2019 je CDI začela sodelovati s podjetjem za uvoz alkoholnih pijač Pernod Ricard, ki kapljo pogosto dostavi tudi skupini Panda in je po nekaterih virih redni dobavitelj alkohola skupini Modro za študente. Še bolj pogosto pa sta tako CDI kot ŠOPF sodelovali s ponudnikom gostinskih storitev IT21. Oboji so pogostitve svojih članov organizirali v gostinskih obratih pod okriljem IT21, prav tako so od njih naročali hrano in pijačo za svoje projekte, včasih celo na isti dan.

Najbolj zgovoren primer je nakup živil za seminar ELSA Aktual, ki ga organizira Evropsko združenje študentov prava v Ljubljani v sodelovanju s skupino Panda. V tem primeru se je nakup živil na isti dan, 6.10.2019, financiral tako s strani CDI kot ŠOPF, čeprav gre za dogodek zgolj v pristojnosti Pande in ne CDI. CDI je k pogostitvi prispevala 550 evrov, Panda pa slabih 100 evrov. Podobno financiranje projekta ŠOPF iz postavke CDI je mogoče razbrati tudi v primeru organizacije “pogostitve udeležencev dogodka” 02.10.2019, za katero je CDI v gostinskem obratu IT21 porabila okrog 500 evrov. Na ta dan je ŠOPF organizirala pogostitev brucev, ki je prav tako potekala v lokalu ponudnika IT21. Prispevek ŠOPF je bil zopet nižji, tokrat le slabih 300 evrov. 

Sedanji vodja skupine Panda in predsednik upravnega odbora ŠOPF, Matej Igličar, je pojasnil, da: “[...] na Pravni fakulteti organiziramo tudi dogodke širšega pomena [in] lahko iz trenutnih izkušenj povem, da sofinanciranje takšnih dogodkov iščemo tudi pri sponzorjih in seveda ŠOU.” Poudarja tudi, da pri tem ne gre za “podvajanje”, temveč “delitev” stroškov. Ni sicer povsem jasno, zakaj bi bila na primer pogostitev brucev Pravne fakultete dogodek, ki bi bil relevanten tudi za širšo študentsko javnost.

Ne glede na poimenovanje, zgoraj navedeni podatki kažejo na dvojno financiranje Študentske organizacije Pravne fakultete iz postavke CDI. V letu 2021 je ŠOPF iz lastne postavke tako na primer prejel okrog 7.300 evrov, poleg tega pa se je financiral še iz postavke CDI, ki je znašala približno 12.400 evrov, se pravi več kot še enkrat toliko kot postavka za pravni ŠOVZ. 

Tovrstno prioritiziranje ene fakultetne študentske organizacije, ki jo obvladuje koalicijska študentska skupina, je sporno iz vsaj dveh vidikov. Prvič, to povzroča netransparentno porabo javnih sredstev, saj študentski poslanci potrjujejo njihovo porabo za nek določen namen. V konkretnem primeru so CDI in njena sredstva namenjena na splošno vsem študentom in ne le študentom enega ŠOVZ-ja. Poleg tega pa se s tem vzpostavlja nesorazmernost med financiranjem koalicijskih in opozicijskih ŠOVZ-jev, ki razpolagajo le s svojimi lastnimi sredstvi in ne z dodatnimi sredstvi iz drugih dejavnosti ŠOU.     

O  iniciativi za zagotavljanje visokega življenjskega standarda ljubljanskih pand je pod mentorstvom Žive razmišljala vajenka Eva.