Volilna evforija na ljubljanskih fakultetah se je dokončno polegla. Po bizarni, šovinistični, ustrahovalni in še kakšni kampanji za volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani smo naposled vendarle dočakali imenovanje novih poslancev. Ti bodo v prihajajočem dveletnem mandatu sprejemali ključne odločitve znotraj ŠOU. A kaj je pravzaprav sploh še ostalo od poslanske funkcije v ŠOU?

Začnimo pri izvoru problema. Volitve v ŠOU predstavljajo svojevrstno sramoto vsem udeleženim fakultetam Univerze v Ljubljani. Sporne prakse, ki so se dogajale na letošnjih volitvah, smo že pokomentirali v enem izmed preteklih ŠOUvizorjev. Tokrat zgolj pripomnimo, da groženj, seksizma in ustrahovanja, zaradi katerega je morala posredovati celo policija, očitno znotraj volilne komisije ŠOU niso zaznali. Ali pa se jim teh dogodkov pred novopečenimi poslanci preprosto ni zdelo vredno javno izpostavljati.

Letošnje volitve sicer niso prinesle praktično nobene spremembe v Študentskem zboru. Večino poslancev si bosta razdelili skupini Povezani in Modro za študente, medtem ko je število opozicijskih poslancev podobno kot v prejšnjem mandatu.

Kako si vlogo poslancev predstavljajo v vodstvu ŠOU, je na seji precej nazorno ilustriral direktor organizacije Andrej Klasinc. Klasinc je poslancem predstavil osnovno delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in njen smoter. Ta naj bi bojda bil zastopanje interesov študentov, čeprav direktor ob tem ni pojasnil, zakaj se potemtakem letošnja volilna udeležba na nekaterih največjih fakultetah giblje krepko pod 10-imi odstotki.

Direktor ŠOU-a se je sicer med vrsticami dotaknil tudi racionalizacije delovanja študentske organizacije. Poleg klestenja nekdaj precej številčne administracije se je ŠOU v preteklosti tako ali drugače odpovedal tudi nekaj zavodom in stalnim dejavnostim. Kot enega izmed bolj odmevnih primerov navedimo sporno privatizacijo Zavoda ŠOUhostel, ki upravlja s hostlom Celica, in ukinitev stalne dejavnosti Kiberpipa. Kaj se danes dogaja s temi dejavnostmi, Klasinca ali kogarkoli od študentskih botrov očitno preprosto ne zanima.

Biznisiranje v študentski organizaciji bo sicer do prihodnjega leta, ko trenutnemu direktorju Andreju Klasincu poteče mandat, teklo po predvidljivih tirnicah. Osrednji poslovni projekt predstavljajo nepremičnine ŠOU. Sodeč po sveže updatani Nepremičninski strategiji ŠOU, vodilni študentski funkcionarji ponovno obujajo investicijske ambicije na Kersnikovi 4. V preteklosti jih je tam namreč zaustavljala neurejena etažna lastnina z Mestno občino Ljubljana. Takšni zapleti so sedaj po menjavi lastniških deležev v Hostlu Celica in Kersnikovi 4 stvar preteklosti.

Prostore na Kersnikovi 4 je sicer leta 2013 ŠOU želel spremeniti v hotel, med najbolj gorečnimi zagovorniki projekta pa je bil ravno direktor Andrej Klasinc. Projekt so takrat spremljali številni očitki o komercializaciji ŠOU-a, na referendumu pa ga je zavrnilo preko 90 odstotkov študentov. Vodstvo ŠOU-a se tokrat hotelirskega projekta loteva previdneje: prostori naj bi bili spremenjeni v študentski dom, ker naj bi v prestolnici kronično primanjkovalo namestitev. Vendar to ne bojo klasični študentski domovi, pač pa zasebne namestitvene kapacitete, ki se bodo študentom ponujale v posebni shemi državnega subvencioniranja zasebnih sob. Takšne sobe se sčasoma precej hitro lahko prekvalificira v druge, bolj dobičkonosne namestitvene kapacitete.

V več ozirih gre torej nadaljevanje zastavljenega hotelirskega projekta izpred treh let. ŠOU ponovno zaganja ciklus milijonskih investicij v nepremičnine. Poglejmo torej v prihodnost ljubljanske študentske organizacije. Nepremičninsko špekulacijo v objekte na Pivovarniški 6 bo do leta 2019 povozil Tivolski lok. Država bo ŠOU za odškodnino namenila okoli 3 do 4 milijone evrov in študentski funkcionarji bodo z delom tega denarja financirali nastajajoči študentski dom oziroma hotel. Medtem bodo vso administracijo preselili iz ruševin Kampusa nazaj na Vojkovo 63, kjer po dograditvi Kampusa sameva kar 1200 neuporabljenih kvadratnih metrov površin.

Kaj takšna zacementirana prihodnost pomeni za delovanje novopečenih poslancev? Poslanci niso izvoljeni, da bi sprejemali ali preizpraševali uveljavljeno politiko ŠOU, pač pa da legitimirajo apetite različnih študentskih botrov iz vrst uveljavljenih skupin Povezani in Modro za študente, o katerih smo prelili že precej črnila. Takšnih interesov pa je v ŠOU toliko, kolikor je težak štirimilijonski proračun organizacije

Slika: Svet24