Univerzitetni klinični center Ljubljana, krajše UKC, in Medicinska fakulteta sta prejšnji ponedeljek s posredovanjem rektorja ljubljanske univerze Gregorja Majdiča dosegla dogovor glede izvajanja storitev. Kljub 43-milijonskemu dolgu UKC-ja Medicinska fakulteta zanj ne bo prenehala izvajati raziskav, dogovor pa je domnevno postavil tudi nove temelje sodelovanja med univerzo in kliničnim centrom. Podrobnosti dogovora javnosti niso bile razkrite, zagotovljeno pa je bilo, da bo poslovanje odslej transparentno.

Slovensko društvo pedagogov in drugi predstavniki pedagoške stroke so izrazili nasprotovanje predlogu sklepa o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana, krajše MOL, po katerem naj bi se z letom 2025 23 vrtcev združilo v en javni vzgojno-izobraževalni zavod. Po mnenju stroke se ureditev spreminja le iz želje po finančni racionalizaciji, in ne z namenom izboljšanja kakovosti ustanov. Po predlogu MOL bi se osnovna dejavnost vrtca iz predšolske vzgoje spremenila v varstvo predšolskih otrok. Andreja Hočevar z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti pa opozarja, da slovenski javni vrtci delujejo zelo kakovostno ravno zaradi osredotočenosti na vzgojne dejavnosti. Po predlogu MOL bo zavod lahko opravljal tudi nekatere dejavnosti z namenom racionalne rabe znanja in premoženja, kar bi po besedah Hočevar lahko pomenilo trženje znanja strokovnih delavk in izvajanje profitnih dejavnosti v javnem vrtcu. Po mnenju stroke ta predlog vodi v centralizacijo in komercializacijo javnih vrtcev v Ljubljani ter zmanjšuje avtonomijo strokovnih delavk vrtca in možnost soodločanja staršev. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ocenjuje, da predlog, o katerem bodo danes odločali ljubljanski mestni svetniki, v vzgojno-izobraževalni zakonodaji nima pravne podlage.

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar je podal izjavo o, po njegovih besedah, katastrofalnih rezultatih raziskave PISA 2022, ki poteka pod okriljem OECD. Poslabšanje rezultatov na področju matematične, naravoslovne in bralne pismenosti je v veliki meri pripisal dolgotrajnemu zaprtju šol v času pandemije covida-19 in s tem povečani izpostavljenosti otrok zaslonskim vsebinam. Izpostavil je še ugotovitve raziskave, da slovenske učenke v primerjavi s povprečjem držav članic OECD poročajo o manj kakovostnih odnosih z učiteljicami na šoli, kar petina otrok pa ne čuti pripadnosti šoli. 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se je odzvalo na pismo Iniciative za zdrave odnose v šolah, v katero se je prejšnji mesec združilo več kot 700 osnovnošolskih ravnateljic, učiteljic, svetovalnih delavk in drugih zaposlenih v šolstvu.  V pismu opozarjajo na povečanje duševnih stisk tako pri učenkah kot tudi pri učiteljicah in iz tega izhajajočo nujo po okrepitvi svetovalnih služb ter psihološki podpori pedagoškim delavkam s supervizijo. Z ministrstva so odgovorili, da stisko razumejo in da so že med pandemijo covida-19 in po njej v šolah zaposlili okoli 250 novih svetovalnih delavk. Poleg tega so zaradi primanjkljaja kadra za reševanje izzivov s področja duševnega zdravja, nasilja in posebnih potreb razpisali štipendije za nekatere pedagoške študijske programe, napovedujejo pa tudi prenovo programskih smernic za svetovalno službo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Pismo Iniciative je bilo naslovljeno tudi na ministrstvi za zdravje in delo, ki se nanj še nista odzvali. 

Društvo Legebitra in hrvaško društvo Dugine obitelji sta predstavili vzpodbudne rezultate javnomnenjske raziskave o mavričnih družinah in družbeni sprejetosti, ki je potekala v okviru evropskega projekta CareFor. Skoraj polovica anketiranih ima do mavričnih družin pozitiven odnos, slaba tretjina se strinja z vključevanjem tematik LGBTIQ v šolske učne načrte, treh četrtin pa ne bi motilo, če bi bila njihova sodelavka ali sodelavec istospolno usmerjena. 40 odstotkov anketiranih je izrazilo podporo posvojitvi otroka s strani istospolnih parov, dobri dve tretjini podpirata dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske v istospolnih zvezah, istospolne poroke pa podpira 60 odstotkov vprašanih. Podpora skupnosti LGBTIQ je glede na vzporedno raziskavo na Hrvaškem nekoliko manjša, vendar so rezultati vseeno pozitivni in vzpodbudni.

V Ljubljani so v petek položili temeljni kamen za novo Veterinarsko fakulteto. Ob obstoječih objektih fakultete bodo zgradili dve novi povezani stavbi. Projekt je vreden 76 milijonov evrov, od tega pa bo univerza slabih 68 milijonov evrov pridobila iz sofinanciranja. Večinsko sofinanciranje bo prispeval proračun Evropske unije iz načrta za okrevanje in odpornost, preostanek pa državni proračun. Gradnja se bo predvidoma zaključila spomladi 2025. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je na dogodku naštel preostale investicije ljubljanske univerze. Pred izdajo gradbenega dovoljenja sta Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo, Medicinska fakulteta pa je pred začetkom gradnje. 

Sojenje nekdanjemu dekanu ljubljanske Ekonomske fakultete Dušanu Mramorju zaradi izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost se je končalo, saj je ljubljansko okrožno sodišče izdalo sklep o zastaranju. Mramor je kot dekan med letoma 2008 in 2013 podpisal več sklepov, na osnovi katerih je bil več deset zaposlenim, vključno z njim, izplačevan dodatek za pripravljenost. Specializirano državno tožilstvo je Mramorju z obtožnico očitalo zlorabo položaja z nezakonitim poviševanjem plač, za kar niso obstajali dejanski razlogi. Obtožene so bile tudi nekdanja dekanja fakultete Metka Tekavčič, za katero se sojenje nadaljuje, ter nekdanji prodekanji Mojca Indihar Štemberger in Polona Domadenik – za prvo je kazenski pregon že zastaral, za drugo pa bo zastaral ta mesec.

Študentski obvestilnik

Preverimo še razpise in dogodke za ta teden. Izšel je javni razpis programa Fulbright za generacijo 2025. Štipendije so namenjene slovenskim državljankam za gostovanje v ZDA in ameriškim državljankam za gostovanje v Sloveniji. Prijave se zbirajo do porabe sredstev oziroma do konca septembra 2026. Objavljen pa je bil tudi javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2024, na katerega se lahko prijavite do 29. marca 2024.

Galerija Peti štuk je objavila javni poziv za razstavljanje v galeriji na hodniku dekanata v petem nadstropju ljubljanske Filozofske fakultete. Poleg razstavnega prostora nudijo tudi tisk reklamnih plakatov in zloženk. Razstavljanje je namenjeno predvsem študentkam in študentom, prijave pa sprejemajo na @email. 

Jutri ob 20. uri bo v PLAC-u projekcija drugega dela biografskega filma Che. Projekcija je del sklopa tematskih filmskih večerov na temo revolucionarnega 20. stoletja, ki se naslednji torek, 26. decembra, zaključuje v duhu španske revolucije s projekcijo filma Tierra y libertad.

V sredo si lahko ob 18. uri v kinodvorani AGRFT na Aškerčevi 5 ogledate štiri kratke filme, posvečene Palestincem. Projekcijam filmov Darilo, Danes so vzeli mojega sina, Nočna mora v Gazi in Prihajam iz Gaze bo sledil pogovor Polone Petek z nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Danilom Türkom, novinarjem Borisom Vasevom, scenaristko filma Prihajam iz Gaze Katjo Stamboldžioski ter režiserjem Janom Zakonjškom.

V sredo od 19. ure dalje se lahko udeležite Filozofskega brucovanja v Foerster Baru, ki ga organizira Študentsko filozofsko društvo. Karte lahko za pet evrov kupite na Oddelku za filozofijo ali pa ob pričetku dogodka.

Kulturno umetniško društvo Transformator vabi na večdelno brezplačno izobraževanje z naslovom Aktivistična Mavrica želja: Duševno zdravje je človekova pravica! Začelo se bo z  delavnico po metodi gledališča zatiranih, na kateri se bo uporabila tehnika za izdelavo zagovorniškega videa, ki bo izpostavil družbene vidike duševnega nezdravja. Na delavnico, ki bo potekala od 5. do 7. januarja na Zavodu BOB, se lahko prijavite do 1. januarja.

Slovenska filantropija vabi k prijavam na naslednje uvodno izobraževanje za prostovoljke in prostovoljce. Brezplačno usposabljanje bo potekalo 20. in 21. januarja v prostorih Slovenske filantropije v Ljubljani.

Društvo Rdeči noski pa išče nove bolnišnične klovne. Če izpolnjujete sprejemne pogoje, ki vključujejo tudi izurjenost in izkušnje kot nastopajoči umetnik, vas do petka vabijo k prijavi na avdicijo.

Akademskih 15

Računsko sodišče je reviziji poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, ugotovilo, da je bila neučinkovita pri izpolnjevanju svojega poslanstva, torej zastopanja interesov in pravic študentov. Na sodišču so revidirali obdobje med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2022. Računsko sodišče je ugotovilo, da ŠOU ni imela strateškega dokumenta, v katerem bi opredelila cilje, s tem pa ni bilo mogoče oceniti uspešnosti delovanja ŠOU. V revizijskem poročilu je zapisano, da ŠOU projektov predsedstva in študentskih organizacij visokošolskih zavodov ni načrtovala, o njih ni poročala in jih ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da je šlo za namensko in transparentno porabo sredstev. Poročilo izpostavlja okoli 500 tisoč evrov v letu 2020 in 700 tisoč v letu 2021, ki so bili namenjeni za programe, ki jih ŠOU ni načrtovala in jih ni transparentno dokumentirala. Poleg tega je ŠOU v obdobju revidiranja pripravljala tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, skupni zneski prihodkov in odhodkov pa so se med njimi razlikovali. Ajpesu je ŠOU posredovala letna poročila na napačnih obrazcih, zato ta niso bila javno objavljena. V poročilu Računskega sodišča je navedeno, da ŠOU pri porabi sredstev za svoje delovanje ni vedno ravnala skladno s pravnimi podlagami. Kršitve predpisov so se pojavljale predvsem na področju javnega naročanja. Računsko sodišče je od ŠOU zahtevalo, da predloži odzivno poročilo, poleg tega pa ji je podalo več priporočil.

Obvestilnik je pripravila vajenka Maša, mentorirala je Hana.

Foto: Artvee