Študentski dom Ljubljana - prenavljati ali graditi, to je zdaj vprašanje

Študentski dom Ljubljana - prenavljati ali graditi, to je zdaj vprašanje

Oddaja
15. 8. 2020 - 18.00

Danes bomo v Unikompleksu govorili o prenovah v študentskih domovih v Ljubljani. Konec junija je javni zavod Študentski dom Ljubljana, v nadaljevanju ŠDL, začel s prenovo učilnice v Domu na Poljanski cesti. Namen spremembe je bil povečati že obstoječi fitnes in premestiti učne prostore na drugo lokacijo. Stanovalci o prenovi niso bili predhodno obveščeni. Več o tem nam pove stanovalka doma Nika.

IZJAVA

Dela so se začela med izpitnim obdobjem, ko se je veliko študentov zanašalo na dostopnost učilnice. Zaradi omejitev delovanja knjižnic v času korone je študijski prostor namreč postal redkost. Okoliščine nenapovedane prenove so nekatere študente razjezile. Predstavnik doma je zatrdil, da je sprememba najboljša rešitev za učilnico in fitnes. S povedanim se vsi stanovalci ne strinjajo. Nika.

IZJAVA

S premestitvijo učilnice bodo stanovalci izgubili sobo za druženje. Kako so jo uporabljali, nam pove Nika.

IZJAVA

Soba za druženje je bila dodaten prostor za učenje. Stanovalci doma na Poljanski niso edini, ki se soočajo s pomanjkanjem študijskih prostorov. V letošnjem študijskem letu so študentje Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom Anje Planišček izvedli raziskavo o kakovosti študentskega bivanja v Ljubljani. V sklopu raziskave so izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 1000 študentov. Rezultati so pokazali, da se 81 odstotkov anketiranih uči doma. 64 odstotkov vprašanih študentov si želi javne prostore za učenje v bližini fakultet ali v njih. S premestitvijo bo dodatnih študijskih prostorov tudi v Domu na Poljanski manj. Niko vprašamo, ali se ji zdi prenova smiselna.

IZJAVA

Na prvi pogled se zdi, da smo priča prepiru med stanovalci doma. Zato moramo pogledati širši kontekst študentskega bivanja v Ljubljani. Študentski dom na Poljanski cesti je bil zgrajen leta 2006. Je eden izmed zadnjih dveh javnih domov, postavljenih v Ljubljani. V njem so se že pred prenovo nahajali fitnes, učilnica, osvetljena z naravno svetlobo, večja soba za druženje, garažna hiša, soba s televizijo in 56 apartmajev. V enem apartmaju bivajo 4 osebe, ki si delijo kuhinjo ter kopalnico. Sobe so dvoposteljne. Njegova lokacija je v neposredni bližini mestnega središča. Arhitekturni biro Bevk Perović je za njegovo zasnovo leta 2007 prejel Plečnikovo nagrado za arhitekturo, s čimer stroka dodatno potrjuje visoke bivanjske standarde za prebivalce.

Medtem ko so pogoji v Poljancu rožnati, je drugod drugače. Vrnimo se k Akademskemu kolegiju, o katerem je Radio Študent v preteklosti že izčrpno poročal. Stanovalec Rok nam je opisal, kakšno je bivanje v stavbi, ki je bila za razliko od Poljanca zgrajena leta 1938.

IZJAVA

Akademski kolegij kmalu ne bo več obratoval kot študentski dom. Po večletnem denacionalizacijskem postopku je prešel v lastništvo Mestne občine Ljubljana. S tem bo zavod ŠDL izgubil še dodatnih 205 postelj, s katerimi trenutno upravlja. Akademski kolegij kljub slabšim bivanjskim pogojem omogoča najem enoposteljne sobe v bližini centra. Zanjo so morali prebivalci julija povprečno odšteti 69,95 evra. Po drugi strani so za isti mesec v dvoposteljni sobi v Poljancu študentje plačevali 119,60 evra. Roka smo vprašali, kako bo rešil svoj stanovanjski problem po zaprtju Akademskega kolegija.

IZJAVA

Akademski kolegij stanovalcem predstavlja veliko negotovost. Nimajo informacije, kdaj se bodo morali izseliti in poiskati novo prebivališče. Roka vprašamo, kakšne bivanjske pogoje vidi v svoji prihodnosti.

IZJAVA

Ob tem se lahko vprašamo, kako dostopni so študentski domovi v Ljubljani. Lani je bilo na Univerzo v Ljubljani vpisanih 37.865 študentov. Od tega jih je 8.777 poslalo prošnjo za subvencionirano bivanje v študentskem domu. V tem trenutku zavod ponuja 7.321 postelj. Tako je veliko študentov ostalo na čakalni listi za posteljo, ki so jo nekateri dobili šele junija letos. V letnem programu dela ŠDL za leto 2020 je na voljo informacija, da je od vseh vpisanih študentov na visokošolskih zavodih v Ljubljani 27.560 takšnih, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v eni od občin, ki so od Ljubljane oddaljene več kot 25 km. To je eden izmed prvih kriterijev za dostop do subvencioniranega bivanja za študente. Tako ŠDL zagotovi subvencionirano prebivanje 26 odstotkom študentov, ki bi do subvencioniranega bivanja v Ljubljani lahko bili upravičeni.

Obenem je pomembno izpostaviti, da so študentje na najemnem trgu v Ljubljani v zelo težavni situaciji. Leta 2017 je po ocenah Geodetske uprave Slovenije najemnina v Mestni občini Ljubljana znašala 6,9 evra na kvadratni meter. Ta podatek ne more biti natančen zaradi neurejenosti stanovanjske zakonodaje in pomanjkanja regulacije na področju tržnega najema. Posledično se veliko najemodajalcev odloči za oddajanje na črno. Če se podpis najemne pogodbe zgodi, je na njej pogosto navedena manjša vsota najemnine. Preostanek mora najemnik plačati na roke in se v statistiki ne beleži. Kar pomeni, da je bila cena na kvadratni meter že takrat višja. Po ocenah Eurostata se cene najemnin vse od leta 2014 zvišujejo za približno 10 odstotkov na leto. Za premor od stanovanjske problematike bomo prisluhnili bendu Porto Morto.

Kako pa problem zmanjševanja fizičnih kapacitet študentskih domov in vse bolj krutega stanja na najemnem trgu skuša reševati ŠDL? V študijskem letu 2019/2020 so razpisali 225 več subvencij za bivanje pri zasebnikih. Subvencija za bivanje pri zasebnikih omogoča zmanjšanje tržne najemnine. Študent mora kandidirati na razpisu ŠDL ter bivati pri najemniku, ki ponuja možnost subvencioniranja. V lanskem študijskem letu je bilo razpisanih 600 mest za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Na razpisu so prejeli le 365 vlog. Najemodajalci, ki želijo študentom ponuditi subvencijo, se morajo predhodno prijaviti na razpis za zasebnike. S tem omogočijo subvencionirano bivanje študentom, ki bodo kandidirali na razpisu ŠDL. Obenem morajo zagotavljati ustrezne pogoje za bivanje študentov, ki vključujejo osnovno pohištvo ter izpolnjene določene življenjske standarde.

Za študijsko leto 2018/2019 je subvencija po odvedenih dajatvah znašala 21,5 evra, kar bi po ocenah iz leta 2017 pokrilo 3 kvadratne metre bivalnega prostora. Prijava na subvencijo najemodajalcu predstavlja dodatno birokratsko breme. V času, ko imajo najemodajalci veliko izbiro, komu vse lahko oddajajo, je dobro vprašanje, zakaj bi sploh bili pripravljeni to storiti? 

Drugi ukrep je iskanje zemljišč za postavitev novih domov. Zaradi epidemije je prišlo do hitrejših obetov za izgradnjo novih kapacitet. Vlada je namreč na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVIDA-19 na seznam pomembnih investicij uvrstila izgradnjo študentskega doma na lokaciji Litostroj. Investicija je ocenjena na več kot 5 milijonov evrov. Predviden začetek izvedbe je leta 2021. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije trenutno še ne pripravlja natečajnega gradiva za zasnovo. Iz tega lahko sklepamo, da se bo postopek začel kvečjemu naslednje leto.

Javne gradnje zahtevajo veliko dolgotrajnih birokratskih postopkov, od izbire arhitekturne zasnove do izbire ponudnika za izvedbo del. Ob tem se med procesom gradnje pogosto pojavijo nepredvideni zapleti. Kljub pospešeni investiciji je težko predvideti hitro dostopnost novih postelj. O časovnih okvirih in novih kapacitetah ŠDL smo želeli povprašati upravo. Na žalost se zaradi zdravstvenih zapletov pri nas in njih glede izjave časovno nismo uspeli uskladiti. O njihovem odzivu bomo poročali v prihodnjih oddajah.

Financiranje gradnje doma iz interventnega zakona je novost. Financiranje ŠDL za gradnjo in prenove je stabilnejše kot leta 2003 – od takrat je to urejeno na podlagi Zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. Z njim se je dajatev na študentsko delo povečala za 2 odstotka. Po uvedbi novega zakona so se zgradili trije novi študentski domovi - med njimi tudi Dom na Poljanski cesti. Od 1. januarja 2010 se dodatna koncesijska dajatev prednostno namenja odplačilu posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti ter razširitev in posodobitev prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila država. Spremenjena terminologija nakazuje, da se sredstva primarno uporabljajo za odplačevanje posojil. Denar torej prispevajo študentje s svojim delom v proračunski sklad ministrstva, pristojnega za izobraževanje. O tem, kako potekajo odločitve glede gradnje in prenov, smo vprašali predsednika Študentskega sveta stanovalcev Patrika Čelika.

IZJAVA

O prenovah torej odloča uprava, stanovalci imajo pravico pritožbe na odločitve. Patrika kot predstavnika vseh stanovalcev v komunikaciji z upravo vprašamo, ali uprava dobro zastopa interese prebivalcev.

IZJAVA

ŠDL je bil ustanovljen leta 1952 kot finančno samostojen republiški zavod. Ta je bil družbeno upravljan prek upravnega odbora. V njem je bilo šest zunanjih članov, trije predstavniki stanovalcev, en predstavnik članov kolektiva ter upravnik Študentskega naselja. Ker so študentje v odboru imeli večino, je prihajalo do ostrega nasprotovanja proti marsikaterim ukrepom. Zaradi inflacije v 80. letih so želeli zvišati stanarine v študentskih domovih. Študentje so posledično v znak protesta nehali obiskovati seje. Na sejah, ki so se jih udeležili, niso želeli sprejeti ukrepov, povezanih z dvigovanjem cen. Leta 1985 so se odločili za bojkot plačevanja najemnin, posledično pa je zavod začel poslovati z izgubo. Izpostavila se je problematika, da nimajo rednega vira financiranja za delovanje. Po tem je sledil daljši čas negotovosti zaradi tranzicije. Leta 2003 so z uvedbo dodatne koncesijske dajatve na študentsko delo poskusili vpeljati stabilnejše financiranje.

Kot je omenil Čelik, danes o investicijah odloča Svet zavoda. Ta je sestavljen iz treh predstavnikov ustanoviteljice, predstavnika delavcev zavoda ter predstavnika Študentskega sveta stanovalcev. S tem se je zmanjšal vpliv, ki ga lahko imajo stanovalci pri soodločanju. Današnji ustanovitelj zavoda je Vlada Republike Slovenije. Pristojno ministrstvo, ki dobi sredstva iz dodatne koncesijske dajatve, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Od oktobra 2003 do avgusta lanskega leta je ministrstvo iz dodatnih koncesijskih dajatev prejelo 87 630 401 evrov. Kot smo že izpostavili, se trenutno večina sredstev namenja odplačevanju dolgoročnih posojil, ki naj bi trajalo do leta 2033.

V letnem programu dela za ŠDL je rekreacija eno izmed področij, v sklopu katerih želijo študentom ponuditi boljše storitve. Letos naj bi fitnes prestavili tudi v bloku A za Bežigradom. Selitev iz bloka C je bila načrtovana zaradi zagotavljanja večjega fitnesa z boljšimi pogoji, zaradi izredne situacije s korono pa je ni bilo mogoče izvesti. O tem, kako so na prenovo reagirali stanovalci in predstavnica doma, smo vprašali Patrika Čelika.

IZJAVA

Tudi fitnesa v Domu na Poljanski cesti ne uporabljajo samo stanovalci tega doma, ampak tudi stanovalci drugih bližnjih domov. V Poljancu je pritličje stavbe namenjeno skupnim prostorom, zato ponuja tudi največ prostora za povečanje fitnesa. V drugih domovih se v pritličjih nahajajo sobe in manjši prostori za druženje. Na žalost veliki skupni prostori prebivalce stanejo. V Domu na Poljanski cesti je najemnina najvišja znotraj zavoda ŠDL. Stavba je opremljena z oblikovalskim pohištvom, kar predstavlja velike stroške ob morebitni obrabi ali uničenju. Za konec vprašamo Niko, kako stanovalci zdaj dojemajo prenovo.

IZJAVA

Stanovalci so se vdali v usodo. V prihodnosti bomo še naprej spremljali, kaj se dogaja s stanovalci študentskih domov v Ljubljani ter tistimi, ki mogoče do postelje v ŠDL ne bodo mogli priti.

 

Fotografija: Miran Kambič

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

A blast from the past. Tega fitnesa se spomnim še iz svojih časov na Poljanski 59. Že takrat je bil vroča tema. Gre za to, da se je v tem fitnesu vedno obrnilo veliko denarja.

Takrat sta bila za vodenje fitnesa zadolžena dva študenta iz doma, ki sta bila za to plačana nekaj sto evrov na mesec. Mislim, da je bilo okoli 300 €, ne vem točno, vem pa, da sem bil popolnoma šokiran, ko sem izvedel za do številko.

V zameno za to plačilo bi morala odgovorna študenta v teoriji skrbeti za vse aspekte fitnesa in biti v njegovem delovnem času tudi na voljo njegovim uporabnikom. V praksi pa je to pomenilo dve minuti dela na dan, zato da sta na začetku in koncu delavnega dne odklenila in zaklenila vrata.

Ko se je to izvedelo, je bil v domu sklican krizni sestanek. Kmalu za tem je prišlo do menjave vodje fitnesa. S tem pa so se sumljivi posli šele začeli. Fitnes je prevzel študent, ki se je v dom pravkar vselil.

Pričakoval bi, da vodenje fitnesa prevzame nekdo izmed starejših študentov, ki v domu biva že nekaj časa in pozna tako njegove stanovalce, kot tudi utrip študentskega življenja v domu.

Gospodiča smo seveda povprašali, kako mu je kot popolnemu novincu uspelo priti do tako donosnega posla. Odgovora nismo dobili. Prav tako na vprašanje ni hotela odgovoriti takratna direktorica. Očitno so bila v ozadju neka osebna poznanstva.

Novi vodja fitnesa si je zagotovil tudi dodaten vir dohodka. Vstop v fitnes, ki je sicer namenjen izključno stanovalcem ŠDLJ, je omogočil tudi svojim prijateljem, ki so mu za to plačevali 10 € na mesec, ki jih je pospravil v žep. Skupaj je tako zaslužil 400-500 € na mesec za praktično nič dela.

Vidim, da fitnes buri duhove tudi danes. Res me zanima ali je vodja fitnesa še vedno tako dobro plačan položaj.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.