Dijaško-vojaški kompleks
Lepo pozdravljene v jesenskem Unikompleksu. Govorile bomo o povezavi med srednjimi šolami in vojaško industrijo oziroma o tem, kako Slovenska vojska in sorodne institucije posegajo v srednješolsko in dijaško sfero. O tematiki smo govorile z nekaterimi učiteljicami in učitelji srednjih šol ter ministrstvom za obrambo. Kot aktualni primer sodelovanja vojske s srednjimi šolami pa bomo predstavile orožarski sejem, ki je nedavno potekal v Celju. Na tem smo govorile z dijaki in dijakinjami ter učitelji različnih šol.
Med 21. in 24. oktobrom je v Celju potekal mednarodni orožarski sejem in konferenca SIDEC, kjer so različna podjetja predstavljala svoje inovacije za orožarsko industrijo. V sklopu dogodka se je odvila tudi prireditev z naslovom V službi domovine, kamor so organizatorji vabili tudi dijake in dijakinje, ki obiskujejo obvezni vsebinski sklop v srednjih šolah Aktivno državljanstvo. Ta se izvaja v tretjem letniku srednje šole, torej ravno v času, preden dijaki in dijakinje dopolnijo 18 let oziroma postanejo polnopravni državljani. Ministrstvo za obrambo, krajše MORS, v sklopu Aktivnega državljanstva ponuja modul Postani vojak za en dan. Jure Mikelj s Sektorja za vojaške zadeve Ministrstva za obrambo predstavi, kaj modul obsega in kakšne so možnosti izvedbe.
V sklopu modula Postani vojak za en dan torej vključujejo tudi obisk prireditve V službi domovine. Mikelj predstavi potek prireditve, ki je letos potekala že petič, in vključenost srednjih šol na njej.
Kako pa je izgledalo vabilo, smo vprašale učiteljico Jernejo, ki na eni izmed mariborskih strokovnih srednjih šol poučuje zgodovino in aktivno državljanstvo.
Na srednji šoli vabila na sejem prejemajo že več let, navadno ga pošljejo vodstvu šole ali svetovalni službi. Ti potem vabilo posredujejo učiteljem, ki poučujejo aktivno državljanstvo, ti pa naposled odločijo, ali bodo vsebino vključili v načrt izvajanja vsebinskega sklopa. Jerneja opiše odziv učiteljskega kolektiva na vabilo.
Povabilo na sejem je za oddajo komentiral tudi učitelj, ki na eni od koroških srednjih šol izvaja aktivno državljanstvo in ki je s svojimi dijaki v sklopu vsebin Aktivnega državljanstva obiskal prireditev V službi domovine. V pisnem odgovoru je zapisal, citiramo: »Očitno je, da država ne uspeva pridobiti kadrov za Slovensko vojsko. Slovenski človek očitno nima interesa služiti kot plačanec NATO pakta. S tovrstnimi dogodki obupana država očitno poskuša vplivati na svoje državljane v mladosti, ko so najbolj dovzetni za indoktrinacijo.« Konec citata. Z dijakinjami in dijaki se je vseeno udeležil sejma, a je v odgovoru odločitev označil za napačno. Dodal je, da odločitev ni bila sprejeta kot zavestna podpora šole militarizaciji in indoktrinaciji mladine, ampak obisk sejma služi kot zapolnitev ur pri vsebinskem sklopu aktivno državljanstvo, poleg tega pa naj bi bil ta izlet eden redkih, ki niso financirani izključno iz denarnic staršev dijakov in šole.
Na srednji šoli, kjer poučuje Jerneja, se sejma niso udeležili. Učiteljica sicer opiše situacijo, ki je nastala po tem, ko se na šoli na vabilo niso odzvali takoj.
Sejma oziroma prireditve se je udeležilo približno 3500 dijakov različnih srednjih šol, na MORS so nam povedali, da so se osredotočali predvsem na vzhodni del države. Jerneja dodaja še, da opaža targetiranje srednjih strokovnih in tehničnih šol.
Na sejmu smo srečale dijake nekaterih srednjih šol in jih povprašale o udeležbi na sejmu.
Aktivnosti na sejmu ter interes za sodelovanje s Slovensko vojsko komentirata tudi dva dijaka iz Velenja.
O odzivu dijakov oziroma njihovem interesu za vojsko smo na sejmu povprašale tudi profesorice in profesorje.
Prednost pridobivanja kompetenc, ki jih v sklopu aktivnega državljanstva ponuja tudi obisk sejma, predstavi ena izmed učiteljic na srednji šoli v Zrečah.
O izkušnji udeležbe na sejmu smo vprašale tudi učitelja iz ene izmed srednjih šol na Koroškem. Ta je pisno odgovoril, da so bile propagandne metode zelo očitne, saj se je otroke v vojsko poskušalo zvabiti predvsem s predstavitvijo služenja v vojski kot zabavne izkušnje oziroma igre, saj so se lahko preizkusili v tako imenovanih vojaških simulacijah, nekakšnih videoigrah ter streljanju z airsoft in drugimi zračnimi puškami. Ob tem je dodal, da o morebitnih negativnih posledicah in vojnih grozotah ni bilo niti besede. Pri večini dijakov, ki jih je odpeljal na sejem, je opazil popolno apatijo, saj so ti večinoma čakali, da dan mine. Ocenjuje, da med njimi ni takih, ki bi resno razmišljali o vstopu v vojsko, saj cenene fraze o domoljubju in časti vojaške službe v njih niso vzpodbudile navdušenja. Kot edino stvar, ki se je vtisnila nanje, pa je izpostavil finančne vzpodbude in plače, ki jih nudi vojska. Ob tem je dodal, da država na takšen način očitno računa na dijake iz socialno šibkejših okolij, torej, citiramo: »otroke, katerih življenja so očitno manj vredna za svoje plačance, ki jih lahko [država] mirne vesti da v službo tujih sil«. Konec citata.
Preden nadaljujemo z vojaškim indoktrinacijskim kompleksom, pa za kratek oddih prisluhnimo pesmi Vojak skupine Otroci socializma.
Še vedno poslušate Unikompleks o vstopanju vojske v srednješolsko izobraževanje. Resolucija o razvoju Slovenske vojske do leta 2040 predvideva zvišanje števila pripadnikov Slovenske vojske na 10.000 ljudi. Teh je trenutno 7518. Tega cilja se na MORS, kot kaže, lotevajo izredno resno. Dijaki so ena izmed pomembnejših ciljnih skupin, saj mladi fantje in dekleta ravno v času srednje šole dopolnijo 18 let, kar jim omogoča vstop v vojsko. Zakaj so mladi za MORS pomembni in zakaj si jih v vojski želijo, pove Mikelj.
Na vprašanje, ali so dijaki njihova prioritetna ciljna skupina in kaj jim MORS ponuja, Mikelj odgovarja.
Dijaki imajo torej za vključevanje v vojsko veliko možnosti, med drugim lahko prejemajo štipendijo Slovenske vojske, ki jo letno razpisuje MORS. S prejemanjem štipendije se mladi zavežejo, da bodo po zaključenem izobraževanju za določeno število let delali v Slovenski vojski. Koliko pa imamo pri nas takih? MORS trenutno štipendira 690 mladih, od tega daleč največ dijakov. Štipendijo Slovenske vojske jih namreč prejema 534. Tako število kot znesek štipendij sov zadnjih letih povečevali. Letos je bilo razpisanih 330 štipendij, po podatkih MORS pa nameravajo v prihodnjih letih pri tej številki ostati.
Kar zadeva oddane vloge za štipendije Slovenske vojske, so se te med šolskim letom 2020/21 in šolskim letom 2024/25 početverile. Leta 2020 je bilo vlog 107, v lanskem šolskem letu pa 453. Večje število vlog za štipendije na MORS pripisujejo večjemu obisku vojaških taborov, večjemu številu razpisnih mest za štipendije in možnosti pridobivanja kadrovske štipendije za pogodbeno rezervno sestavo Slovenske vojske. Prav tako so v zadnjih letih sprejeli spremembo, ki eno leto prejemanja štipendije enači z enim letom, ki ga mora dijak po opravljenem izobraževanju opraviti. Prej je namreč veljalo, da je eno leto prejemanja štipendije Slovenske vojske zahtevalo dve leti dela. Spremembe pri štipendiranju pojasni Mikelj.
Slovenska vojska dijakom med drugim ponuja tudi opravljanje prakse na vseh področjih, ki jih pokriva vojska, prakso pa lahko opravljajo v Slovenski vojski ali v upravnem delu MORS. V letošnjem letu je imela Slovenska vojska 113 praktikantov, od tega 80 dijakov.
Pri naših južnih sosedih so letos uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Dijake in dijakinje, ki so se udeležili orožarskega sejma v Celju, smo povprašale po mnenju glede obveznega služenja v vojski.
Učiteljica na eni izmed mariborskih srednjih strokovnih šol pove, da se o obveznem služenju vojaškega roka pogovarjajo tudi v okviru aktivnega državljanstva. Kakšna so stališča dijakov o tem?
Čeprav le z željo po pridobivanju discipline, bi se nekateri dijaki in dijakinje celo prostovoljno opremili z orožjem in šli v vojsko. To spodbujata in zagotavljata Slovenska vojska in MORS. Ali zaznava militarizacijo v šolskem prostoru, smo vprašali učiteljico Jernejo.
Dodaj komentar
Komentiraj