SUDANRISE - REVOLUCIJA ŠE NI KONČANA
V tokratni oddaji Unikompleks bomo pogledali v Sudan in tamkajšnje revolucionarno gibanje skozi oči univerze. Prisluhnili bomo izjavam treh študentov z javnih univerz v Kartumu.
Kot smo že poročali na naši frekvenci, že od decembra 2018 v Sudanu potekajo demonstracije, ki so se sprevrgle v revolucionarno gibanje. Po tem, ko je inflacija konec leta 2018 prižgala iskrico upora prvotno med delavskim in kmečkim prebivalstvom, so se gibanju kmalu pridružili tudi profesorji in študentje. Organizacijo in vodenje protestov je prevzelo tako imenovano Sudansko poklicno združenje - Sudanese professionals association, krajše SPA. Med zavezniki so se znašle tudi različne organizacije, ki so jih vodili predstavniki univerze in študentje. Pogovarjali smo se z Mohammedom Mustafo, ki je kot študent medicine na Univerzi v Kartumu že več let aktivno opozarjal na politično krizo in napake bivšega režima.
Preden nadaljujemo z aktualnim dogajanjem v Sudanu, preverimo, kakšno je bilo stanje na univerzi v obdobju pred začetkom revolucije. Govori Doha Khair, študentka ekonomije na Javni univerzi za medicinske znanosti in tehnologijo v Kartumu.
Doha pove, da so kljub represivnemu režimu in šibkemu izobraževalnemu sistemu študentje samoiniciativno pridobivali znanje z organizacijo dodatnih predavanj in debat, na katerih so lahko širili kritično misel.
Intelektualci, profesorji in študentje so že med vladanjem Al-Baširja predstavljali pomemben glas pobud za spremembe, zato je režim v izobraževalne institucije infiltriral mnogo svojih ljudi in z zaprtji ustanov univerze zatiral subverzijo. Infiltracijo sodelavcev režima, nasilje nad protestniki in zaprtje univerze opisuje Doha Khair.
Mohammed Mustafa pripoveduje, da so kakršnokoli protirežimsko delovanje na različne načine poskušali zaustavljati tudi v času pred revolucijo. Ob pomembnih političnih prelomnicah so zapirali univerze, študentje so bili nenehno pod pritiskom zasliševanj, med študente pa je režim infiltriral svoje zaupnike.
Decembra 2018 so tudi študentje začutili, da je napočil čas za spremembe, zato so se iz dneva v dan bolj množično aktivirali v revolucionarnem gibanju, ki je z državno nepokorščino zahtevalo spremembe. Jakost protestov je naraščala vse do aprila 2019, ko so z vojaškim udarom z oblasti umaknili in priprli Omarja Al-Baširja, ki je vladal od leta 1989. Po strmoglavljenju Al-Baširja je oblast prevzel vojaški svet - Transitional Military Council, krajše TMC. Ta naj bi v treh letih vzpostavil civilno oblast ter pripravil nove državne volitve. Po neuspešnih pogajanjih z vojaškim svetom so v Zavezništvu za svobodo in spremembe - med njimi je tudi prej omenjeni SPA - nadaljevali z demonstracijami.
Po nadaljevanju množičnih demonstracij, ki so sledile neuspešnemu poizkusu vzpostavitve civilne oblasti, so oborožene enote vojaškega sveta začele z represivnim preprečevanjem množičnih zbiranj. V začetku junija 2019 so pripadniki vojaškega sveta in paravojaških enot, imenovanih Rapid Support Forces, krajše RSF, pobili več kot 250 ljudi, ki so sicer mirno protestirali.
Omenjenim paravojaškim enotam sicer poveljuje Mohamed Hamdan Dagalo, poznan kot Hemeti. To je vojaški poveljnik, ki ga zaradi varovanja meje in preprečevanja migracij preko Sudana podpira tudi Evropska unija, na njegovi strani pa so zaradi ideoloških in geostrateških razlogov tudi Združeni arabski emirati in Savdska Arabija. Ker je Sudan tudi država z veliko naravnimi bogastvi in skozenj teče reka Nil, se za naklonjenost oblasti borijo tudi druge velesile širše regije, kot je denimo Izrael. Dejstvo, da je Hemeti, ki je trenutno najmočnejša osebnost v Sudanu, igral glavno vlogo pri izvajanju genocida v Darfurju in ostalih vojaških operacijah bivšega vodje Al-Baširja, potrjuje, da se kljub strmoglavljenju starega režima za civilno prebivalstvo ne bo veliko spremenilo. Odnos do Hemetija in njegovih paravojaških enot opiše Mohamed Azhari Fadleseed, študent medicine na Univerzi v Kartumu.
Agresija vojaških enot režima ni bila naperjena samo proti protestnikom. Tarča je bilo med drugim tudi imetje univerze. V univerzitetnih prostorih so povsem uničili gradivo in opremo. Več Mohamed Azhari.
Kot navaja sogovornik, je režim za mnoge incidente obtožil protestnike in si s tem skušal ustvariti alibi za nasilno posredovanje in aretacije, ki bi prestrašile uporniške množice. Mnogi so zaradi nestabilne situacije, ogroženosti in pomanjkanja zdravstvene oskrbe bili prisiljeni vsaj začasno zapustiti Sudan. V Egipt je pobegnil tudi Mohammed Mustafa, ki pa poudarja, da se bo zagotovo kmalu vrnil domov, da bi lahko pomagal pri nadaljevanju revolucije. Izpostavil je tudi pomembno vlogo študentov medicine, ki so nepogrešljivi pri nudenju zdravstvene oskrbe protestnikov in zato pogosta tarča za onemogočanje nadaljevanja demonstracij.
Po glasbenem predahu s sudanskimi ritmi, se vrnemo k pogledom sudanskih študentov na prihodnost njihove države.
Pozdravljeni, še vedno poslušate oddajo Unikompleks, kjer se pogovarjamo s študenti iz sudanske prestolnice Kartum. Kljub temu, da so vsi sogovorniki študentje, trenutno svoje izobrazbe ne postavljajo na prvo mesto. Poudarjajo, da so trenutne razmere v Sudanu alarmantne in da bo treba državo vzpostaviti na novo, da bo dokončanje izobrazbe sploh smiselno. Izselitve in dokončanja študija v drugi državi ne vidijo kot rešitev, zato so se pripravljeni boriti za spremembe. Več o tem Doha, študentka ekonomije na eni izmed kartumskih javnih univerz.
Mohammed izpostavi, da morajo pred rešitvijo svojega izobraževalnega sistema najprej poskrbeti za rešitev politične situacije v državi.
Čeprav so to težave, ki so trenutno sekundarnega pomena, pa Doha razmišlja tudi o posledicah, ki bi jih lahko prinesla daljše zaprtje univerz in odsotnost študentov ter profesorjev.
Mohamed Azhari odgovori na vprašanje, kakšna je trenutna atmosfera med ljudmi v Sudanu. Opisuje mešane občutke strahu in hkrati jeze nad paravojaškimi silami režima.
Ne glede na vse pa po besedah Mohameda večina študentov v prihodnost zre z optimizmom. Verjamejo v vodilno gibanje revolucije - SPA, ki naj bi prineslo stabilnost in svetlejšo prihodnost. Mohamed Azhari.
Z namenom zatiranja protestov in revolucionarnega gibanja je režim poleg zapiranja glavnih ulic večini prebivalcev onemogočil tudi dostop do internetnih storitev ter povzročil medijski in telekomunikacijski mrk. Aktivistom, ki še imajo dostop do interneta, so za organiziranje in ozaveščanje zato ostala na voljo socialna omrežja. K širjenju informacij in podpiranju enega izmed kanalov na socialnih omrežjih nas pozove tudi Mohammed Mustafa.
Za konec torej, srečno, Sudan!
Prispevek je pripravil Klemen, besedilo sta prebrala Peter in Lovrenc, tehnciral je Lynch.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj