Ujeti v kafkovskem gradu

Ujeti v kafkovskem gradu

Oddaja

 

Pozornost akademikov in širše javnosti je že nekaj tednov usmerjena na dogajanje na Univerzi na Primorskem ter na Univerzi v Ljubljani. Nič novega, boste rekli in se spomnili na številne škandale, ki so se odvijali v preteklih letih in so pogosto senzacionalistično prikazani v medijih. Tokratni razlog za postavitev omenjenih institucij na piedestal se skriva v nedavnem razkritju izvajanja neakreditiranih programov. Na Univerzi na Primorskem se je v takšnem položaju znašlo 21 študentov Fakultete humanističnih študij, na Univerzi v Ljubljani pa približno 170, na vseh treh fakultetah, FDV, EF in FF. Študentje so se bili primorani soočiti z neljubo resnico, da je njihova diploma ničvreden kos papirja, ob katerem lahko zaenkrat pozabijo na možnost zaposlitve ter se potolažijo le z nepozabnim selfijem ob diplomi.

 

Večji del programov je bil sicer v času njihovega vpisa na želeno smer akreditiran, vendar pa te v času študija niso podaljšali. Navedli bomo prepoznane, sporno izvajane programe. Med njimi se na UP nahajata sodobna kritična filozofija ter kulturni študij in antopologija. Na UL je teh smeri bistveno več, to so komunikologija–komunikacije, mediji in družba, politologija–javna uprava, ter dve smeri sociologije, upravljanje človeških virov in znanja ter sociologija vsakdanjega življenja. Na EF je takšen program mednarodna ekonomija in na FF doktorski študij prevodoslovja.

 

Zadevo bi morali urediti vsaj leto pred iztekom akreditacije, ki se navadno podeljuje za sedem let vnaprej. Študentje so ostali neobveščeni in se v nevednosti vpisovali v višje letnike ter celo diplomirali na programu, ki je izgubil javno veljavnost. S tem so bili tudi ob pravico, ki izhaja iz njihovega, zdaj že bivšega statusa. Tako ne morejo več nadaljevati študija ali pridobiti štipendije, hkrati pa se jim po sedanji različici zakona odvzame še pravica do subvencioniranega bivanja, hrane in prevoza. Kako bi lahko obveščali študente, nam je povedal direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, dr. Ivan Leban:

(klik)

 

Po uradnem postopku akreditacij profesorji, delujoči na fakulteti, pripravijo poročilo o učnem gradivu in procesu, ki ga nato skupaj na pristojnem senatu potrdijo. Zadeve gredo naprej na univerzo, kjer se med drugim posvetujejo tudi s strokovnjaki in pregledajo notranje sisteme kakovosti. Vlogo za akreditacijo je v okviru razpisa nadalje potrebno poslati na Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, ki seveda deluje skladno z republiško zakonodajo. Kateri so kriteriji notranje kakovosti in kako poteka podeljevanje akreditacije, smo ponovno povprašali direktorja NAKVIS, dr. Ivana Lebana:

(klik)

 

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je na novinarski konferenci, ki je potekala prejšnji teden, dejal, da nastale zaplete pripisuje neskladju med obstoječo zakonodajo in določili NAKVIS. Istega mnenja je tudi dekanja Fakultete za humanistične vede, dr. Irena Lazar. Povedala je:

(klik)

 

Na vprašanje, zakaj dotičnih programov niso podaljšali, je odgovorila z razlogom, da so stare nebolonjske programe menjali z novejšimi. Stari programi se bodo izvajali le še toliko, da vpisani študentje zaključijo študij, zato se jim postopka akreditacije preprosto ni splačalo začenjati. Zanašali so se na pravno zaščito študentov, ki jo zagotavlja obstoječi Zakon o visokem šolstvu. Ta namreč v 66. členu določa, da ima vsak študent pravico do izobraževanja ob rednem napredovanju in dokončevanju študija pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. Vendar pa zdajšnja določila NAKVIS predvidevajo neveljavnost programa po preteku akreditacije. Nastala neskladja nadalje komentira dr. Leban:

(klik)

 

Za mnenje o nastali situaciji smo povprašali tudi strokovnjaka iz Centra za študij edukacijskih politik, Klemna Miklaviča, ki je poleg notranjih opozoril tudi na zunanje kriterije kakovosti:

(klik)

 

Problem so hitro naslovili in obelodanili predstavniki študentov, Študentske organizacije Slovenije. Na torkovi novinarski konferenci je predsednik Žiga Schmidt pojasnil, na kakšen način razumejo nastalo situacijo in kaj nameravajo storiti za zaščito oškodovanih študentov:

(klik)

 

Na rektoratu zanikajo, da bi želeli probleme pomesti pod preprogo, in v dokaz ponudijo vabilo na sejo, ki je potekala že v začetku tega meseca in je obravnavala tudi problematiko neakreditiranih programov. Poleg tega so o izteku opozarjali že letos februarja v obliki pisnih pripomb k novemu predlogu zakona. Zaposleni na Univerzi so se torej zavedali možnosti nastanka situacije, ki smo ji priča, vendar so zadevo razpletali prepočasi. Najšibkejša točka tega prostora še vedno ostaja prevzemanje odgovornosti in priznavanje napak.

 

Posvetovali smo se z dr. Gorazdom Kovačičem, predsednikom Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani, ki je incident z akreditacijami označil kot kafkofski grad, administrativni labirint, katerega realnih posledic kljub možnosti predvidevanja marsikdo ni uvidel. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport z novo predstavnico Stanko Setnikar Cankar, ki nam sicer ni želela dati izjave, so predlagali rešitev v obliki ponovne akreditacije starih programov, ki so v iztekanju. To pomeni, da bi morala Univerza vložiti prošnjo za akreditacijo dvojnih, praktično istih programov po stari in novi ureditvi. Kot nam je znano, so postopki dolgotrajni in terjajo svoja sredstva, ki niso ravno zanemarljiva. Akreditacija enega programa namreč zelo redko znaša manj kot 10.000 evrov.

 

Konferenca na rektoratu se je omenjenemu predlogu pristojnega ministrstva odločno uprla. V dopisu so izrazili, da se jim predlagana rešitev ne zdi smiselna, zato so napisali svoj predlog. Ta predvideva dopolnitev 32. člena s tretjim odstavkom, ki se glasi: “Po datumu izteka akreditacije študijskega programa visokošolski zavod študijskega programa ne razpisuje več. Študenti, vpisani v študijski program v času veljavnosti njegove akreditacije, imajo pravico do zaključka na tem študijskem programu v skladu z določbami tega zakona in statuta visokošolskega zavoda.” Predlog je skladen s starimi določili o končanju študija in obenem dopolnjuje prej omenjeni 66. člen istega zakona. Prorektor Univerze v Ljubljani dr. Goran Turk nam je ob tem povedal:

(klik)

 

Prisluhnimo, na kaj nas je ob napovedani spremembi zakonodaje, ki je po njegovem mnenju odločno zapoznela, opozoril dr. Kovačič iz Visokošolskega sindikata:

(klik)

 

Povprašali smo ga, kaj se je zgodilo v preteklosti, ko naj bi Univerza v Ljubljani pod šolskim ministrstvom Žige Turka že takrat želela spremeniti zakonodajo. Pod domnevno pretvezo o urejanju akreditacij so želeli sprejeti še ostale, manj ugodne spremembe za študente. Gorazd Kovačič odgovarja:

(klik)

 

Za konec smo prorektorja še vprašali o odzivih na napovedane tožbe, a se je zdelo, da jih ne jemlje preveč resno. Prenovljeni zakon bo, kot kaže, imel pristojnosti urejanja stvari za nazaj. Dr. Turk na vprašanje o priznanju opravljenih obveznosti prikrajšanih študentov, odgovarja:

(klik)

 

Kaj bodo storili študentje, ki se po besedah predstavnikov ŠOS že obračajo k njim po pravno pomoč, ostaja vprašanje. Ministrica je za javnost pred dnevi izjavila, da bo zadevo dala na prednostno listo in jo sanirala po najkrajšem možnem postopku. Toda v gradu, kjer smo, kratkih postopkov skorajda ni. Študentje pa ostajajo do spremembe zakona na suhem in v čakanju.

 

Akreditacije delajo preglavice Andreju in Eriki.

 

*vmesni komad: Piknik - O da

*podlaga: Bar Kokhba Sextet - Zechriel

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Joj, kakšen lolek je ta Ivan Leban

Če je vprašanje izvajanja neakreditiranih programov, potem ne razumem od kje cifra 170 in nekateri našteti programi - v lanskem letu niso bili izvajani in noben vpisan (niti absolvent)?

Če gre pa za zadnje dejanje - diplomiranje na neakreditiranem... potem pa bi morali reakreditirati še vse predbolonjske al kaj?

Ob vsem razumevanju: stvari niso čisto jasne, novinarja pa se tudi nista potrudila, da bi jih pojasnila. Oddaja bi rabila nadaljevanje, pa nekaj čisto konkretnih napotkov študentom, ki se jih to tiče.

Nadaljevanje, da, vsekakor...

Težava je v tem, da so bili izvajani neakreditirani programi, ki niso javno veljavni in študentom tako niso priznane opravljene obveznosti v času neakreditacije. Če so v tem času tudi diplomirali, se jim diploma ne prizna. Zaključek, da bi morali reakreditirati vse predbolonjske, velja le v primeru tistih predbolonjskih, ki imajo pretečeno akreditacijo ali jim bo ta kmalu pretekla ter so nanje še vpisani študenti.Starih programov se sicer ne izvaja, saj jih v večji meri že nadomeščajo bolonjski. Navedeni programi s pretečeno akreditacijo, so se zaradi istega razloga (imeli so vpisane študent - na UL okrog 170, pravi prorektor Goran Turk), nemoteno izvajali. V nekaterih izjavah se nahajajo tudi konkretni napotki za študente. Med čakanjem na spremembo zakona, se lahko obrnejo na ŠOS, kjer jim bodo ponudili pravno pomoč in v skrajnem primeru celo tožili univerzo. Drugih konkretnih rešitev ni bilo zaslediti... le zakonska sprememba jih lahko reši iz položaja "izbrisanih" študentov.

Hvala za pojasnilo. Situacija je po povedanem sodeč torej lahko precej resna.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness