ekološka detektivka

ekološka detektivka

Oddaja
29. 3. 2019 - 16.00

V četrtek, enaindvajsetega marca, je društvo Dinaricum na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete organiziralo predavanje z naslovom Od medveda do jaguarja; izzivi sodobne ekologije. Ta na prvi pogled nekoliko nenavaden naslov odraža strokovno delo in pot predavateljice doktorice Maje Kajin, ki je pred slabimi dvajsetimi leti svoje zanimanje za naravo in njene prebivalce iz slovenskih gozdov prenesla v prostrane tropske gozdove Brazilije. Trenutno je doktorica Kajin na enoletnem gostovanju na Katedri za ekologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete, sicer pa poučuje in raziskuje na Oddelku za ekologijo Državne univerze v Riu de Janeiru.

Glavna tema predavanja sicer nista bila ne jaguar ne medved.  Predavateljica si ju je izbrala le kot nekakšna modelna organizma, prek katerih nam je predstavila probleme oziroma izzive, ki nastajajo pri interpretaciji različnih ekoloških podatkov. Podatkov, uporabljenih v iskanju odgovorov na vprašanja o vrstah, njihovih medsebojnih interakcijah ter vplivu okoljskih dejavnikov na njihovo pojavljanje. Torej odgovorov na osnovna ekološka vprašanja, ki so ključnega pomena tudi za izvajanje različnih ukrepov varstva ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

Da sledeče minute, v katerih bo govor o podatkih in statističnih metodah, ne bodo preveč suhoparne, si delo ekologa lahko predstavljamo tako, kot ga je opisal John Schunte. Ta je delo ekologa primerjal z delom detektiva, ki uporablja majhne namige in nepopolne podatke, da lahko iz njih sestavi celotno sliko.

Če nadaljujemo z detektivsko prispodobo, ki jo je izpostavila tudi Maja Kajin, smo v predstavljenem predavanju najprej spoznali žrtvi, in sicer medveda in jaguarja. Kot je povedala doktorica Kajin, si obe vrsti kljub številnim razlikam nekatere lastnosti tudi delita. Tako jaguar kot medved sta predstavnika velikih plenilcev, postavljena na vrh prehranskega spleta, čeprav medved za razliko od jaguarja na primer ni odgovoren za regulacijo populacij vrst svojega plena. Za svoje življenje potrebujeta velika območja, poraščena z gozdom, zato fragmentacija gozdnega prostora negativno vpliva na obe vrsti. Poleg tega že samo raziskovalno delo pri teh vrstah predstavlja svojevrstne izzive, s katerimi se ne srečamo pri preučevanju bolj številčnih ali manjših organizmov.

IZJAVA

V tej ekološki detektivki pa jaguar in medved nista žrtvi kakšnega nasilnega umora, temveč sta predvsem žrtvi človekovega izkoriščanja naravnih dobrin in do nedavnega tudi načrtnega odstranjevanja. Tako nas torej kot ekologa-detektiva na primer zanima, koliko medvedov oziroma jaguarjev  še živi na določenem območju. In tu v igro pridejo podatki, ekološki detektivski namigi. Kot je povedala Maja Kajin, pa je njihovo pridobivanje precej težavno.

IZJAVA

Ker samo iz podatkov, naših detektivskih namigov, ne moremo neposredno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, si v predstavljenem primeru pomagamo z ekološkimi detektivskimi pripomočki - statističnimi metodami. Poraja pa se nam vprašanje, katerega izbrati: naj posežemo po lupi ali daljnogledu.

Ne le v ekologiji, tudi v večini drugih znanstvenih področij trenutno prevladuje tako imenovana frekvenčna oziroma Fischerjeva statistika. Ta temelji na postavitvi začetne ničelne hipoteze, ki jo z različnimi statističnimi testi sprejmemo ali zavržemo. Ob tem pa moramo upoštevati določeno stopnjo tveganja, da nam je statistični test ponudil napačen odgovor. Tej stopnji tveganja pravimo tudi P-vrednost in o njej smo v oddajah znanstvene redakcije že razpravljali. Njeno problematiko je na kratko predstavila tudi Maja Kajin.

IZJAVA

Poleg tega imamo pri frekvenčni statistiki na voljo le dve hipotezi - ničelno in alternativno, s čimer seveda ni nič narobe, če je naša začetna hipoteza dobro postavljena oziroma če izvajamo naš poskus pod predvidljivimi laboratorijskimi pogoji. Prav tako zanesljivost tovrstnih statističnih testov narašča z večanjem količine podatkov. V primerih, kadar preučujemo velike zveri, naših poskusov ne opravljamo v laboratoriju, podatki, ki jih želimo analizirati, pa so v večini primerov maloštevilni. Kako lahko torej čim bolj zanesljivo ocenimo številčnost jaguarjev ali medvedov? Da bi nam odgovorila na to vprašanje, nam je doktorica Kajin predstavila dva alternativna pristopa k statistični analizi podatkov.

IZJAVA

Ker se bližamo koncu današnje oddaje, bomo izpustili podrobnosti pravkar opisanih statističnih pristopov. Pomembno pa se je zavedati, da v raziskovalnem svetu prevladuje frekvenčna statistika. Če se vrnemo k začetni detektivski prispodobi, lahko rečemo, da se vse nove nadobudne detektive uči, naj vedno uporabljajo le lupo, daljnogled pa naj v kotu nabira prah, čeprav obstajajo situacije, ko bi jim prav ta prišel še kako prav.

Za zaključek poslušajmo, kako je eno poglavitnih razlik med predstavljenmi statističnmi prijemi predstavila Maja Kajin.

IZJAVA

Detektivsko čepico si je nadel Gregor.

 

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.