Ovce, tako kot večina živalskih vrst, niso monogamna vrsta. En oven po navadi oplodi več ovac. Pari se skozi paritvena obdobja spreminjajo. Toda med ovni najdemo tudi 8 % takih, ki raje spolno občujejo z drugimi ovni kot pa z ovcami. Živalski svet je poln barv in nepričakovanih, za nekatere tudi nenavadnih vedenj. 

Eden izmed pojavov, ki je v naravi veliko bolj prisoten, kot je bilo znano še pred nekaj desetletji, je istospolno vedenje živali. Pri več vrstah živali poznamo tudi spreminjanje spola in večspolnost. Vse te živali bom poimenovala kvir živali. Kot izkazovanje istospolnega vedenja bom upoštevala tako spolno občevanje, kamor uvrščamo naskakovanje in paritveni akt med osebki istega spola, kot tudi dvorjenje in skupno skrb za mladiče ter preživljanje skupnega časa v paru med dvema živalma istega spola. Istospolna vedenja so opisali pri več kot 1500 vrstah živali. Vse te pojave najdemo v različnih živalskih skupinah: od žuželk, mehkužcev, rib, ptičev do sesalcev. 

V 17. stoletju, v času po začetku znanstvene revolucije, je naravoslovec John Ray opisal hermafrodizem pri polžih, kjer ima osebek hkrati moške in ženske spolne znake. Prvi do sedaj znani opis istospolnega vedenja v moderni znanosti je iz leta 1834, ko je učitelj in zoolog August Kelch popisal spolno občevanje dveh majskih hroščev moškega spola. Pojav je opisal kot spolni napad, pri katerem je večji hrošč onesposobil manjšega, čeprav je paritveni akt videti podobno tudi pri parjenju med samcem in samico, ko je slednja v podrejenem položaju. Naslednjih nekaj desetletij v znanstveni literaturi zasledimo različne razlage za tovrstno vedenje, od tega, da osebka nista prepoznala spola drugega, do tega, da je to mogoče dejansko preferenca nekaterih hroščev. 

Danes iz raziskav vemo, da naj bi pri nekaterih vrstah kar polovica opazovanih spolnih odnosov potekala med žuželkami istega spola. Predvsem to velja za osebke moškega spola, saj so istospolni odnosi med osebki ženskega spola bodisi manj pogosti bodisi so jih redkeje opisali. Trenutno najbolj sprejeta razlaga tovrstnih vedenj pri žuželkah je, da gre zgolj za slabo prepoznavanje spola partnerja. Samec, s katerim ima odnos drugi samec, ima lahko na sebi na primer feromone oziroma znake, ki spominjajo na samico, ki jih na sebi nosi od zadnjega parjenja s samico. 

Kvir živali so skozi zgodovino puščali ob strani. Večinoma zaradi splošnega nesprejemanja drugačnosti in kvirovstva v zahodnih človeških družbah o njih niso pisali ter niso priznavali njihovega obstoja. Tudi danes v literaturi ne najdemo mnogo opisov spolnih vedenj med živalmi istega spola. 

V nedavno objavljeni raziskavi je raziskovalna skupina ugotovila, da mnogo spolnih občevanj, do katerih prihaja med osebki istega spola, v znanstveni literaturi ne predstavijo. Razlogi za to so mnogoteri; v več primerih to ni bil namen raziskave in je šlo za anekdotna opazovanja, zato niso zbirali natančnejših in podrobnejših podatkov. V sami raziskavi so odkrili, da za 17 vrst, pri katerih so raziskovalci in raziskovalke že opazovali spolno občevanje osebkov istega spola, do objave te raziskave v znanstveni literaturi ni bilo opisov. 

Ena izmed vrst, pri kateri so istospolna vedenja dokumentirana, so pingvini, ki so znanstvenike begali že v začetku 20. stoletja. Pri pingvinih v živalskih vrtovih in v divjini so opazili istospolna vedenja tako med dvema samcema kot tudi med dvema samicama. Do danes je zbranih že več opazovanj istospolnih parov med različnimi vrstami pingvinov, ki so skupaj uspešno skrbeli za jajca in mladiče. Pingvine so sicer v družbi pogosto označevali kot tipičen primer monogamnosti. Pri podrobnejšem opazovanju več vrst pingvinov se je izkazalo, da je v ozadju veliko več povezovanja med različnimi spoli, kot ga ujamemo, če spremljalo le par, ki skupaj skrbi za jajce in kasneje za mladiča. Med živalmi, ki imajo več različnih partnerjev, se izbira spola partnerja skozi čas lahko spreminja in isti osebek ne izraža zgolj istospolnega ali raznospolnega vedenja. 

Pri ptičih so opisali tudi vedenja sobivanja in skrbi za mladiče med istospolnimi pari. V tem vidiku izstopajo albatrosi, znani po socialni monogamiji, kar pomeni, da odrasli osebki pogosto živijo v parih. V koloniji albatrosov na Havajih so opazili več kot 30 % parov z dvema samicama. V tej koloniji je bilo sicer za tretjino več samic kot samcev, kar znanstveniki in znanstvenice povezujejo z večjim pojavom parov samic. Istospolni pari samic so tudi uspešno poskrbeli za oplojena jajca in za mladiče. Pogosto ostanejo par za več desetletij. V drugih kolonijah albatrosov najdemo večji delež parov samcev, ki skupaj preživljajo čas in si dvorijo. 

Samice in samci belogrlih vrabcev, ki prebivajo na območju Severne Amerike, imajo različen vzorec in obarvanost perja na glavi. Ena skupina ima bele in temne črte, druga pa bež in temne črte. V skupinah imamo tako dve obliki samcev in samic – tiste z belimi in tiste z bež črtami. Poleg obarvanosti glave se ločijo tudi po različnem obnašanju. Beločrte ptice in ptiči so bolj agresivni, tiste z bež črtami pa so bolj skrbne. Beločrti ptiči pojejo bolj pogosto in so glasnejši. Beločrte ptice in ptiči si večkrat poiščejo nove partnerke, na drugi strani pa so osebki obeh spolov z bež črtami zvestejši. Beločrte samice za parjenje rade izberejo samce z bež črtami. Na koncu je 95 % parov med pticami in ptiči z drugačno obarvanostjo glave: beločrte samice s samci z bež črtami in beločrti samci s samicami z bež črtami. Ta vrsta ima torej kar štiri spole in razlike med njimi niso zgolj v zunanjosti in v vedenju, ampak so tudi genetsko kodirane. 

Že iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je znano, da imajo različno obarvane ptice drugačno kopijo drugega kromosoma, ki je vključen pri izražanju spola. Ptice z bež črtami imajo dve enaki kopiji drugega kromosoma, pri pticah z belimi črtami je prišlo do obrata in pomešanja dela genskega zapisa na eni izmed kopij. Te razlike vodijo v spremembe pri obarvanosti perja na glavi in v vedenjske razlike. Pri belogrlih vrabcih tako tudi kromosomsko govorimo o štirih spolih.

Kvir živali najdemo v celotnem živalskem kraljestvu. Med mehkužci na primer najdemo polže, ki svoj spol spreminjajo glede na spol svojega partnerja. Pri vrsti morskih polžev se večina osebkov rodi moškega spola. Ko dva samca drug drugega izbereta za partnerja, večji izmed njiju postane samica. Takrat se njegov moški reproduktivni organ skrči in istočasno se razvijejo ženski spolni organi. Sprememba spola poteka nekaj dni. Potem osebek ostane samica in se lahko v prihodnosti pari z drugimi samci. Nekateri samci pri naslednjem parjenju izberejo samico, drugi samce in potem ponovno čakajo, da ta spremeni spol. 

Veliko istospolnih vedenj zasledimo tudi med primati. Znano je, da samice japonskih makakov pogosto spolno občujejo med sabo. Raziskovalne skupine, ki so jih preučevale, teh vedenj niso povezale z drugimi funkcijami, kot na primer z usklajevanjem socialnih vezi in vznemirjanjem bližnjih samcev. Nekateri raziskovalci predvidevajo, da do njih prihaja zaradi užitka. Samice japonskih makakov ne izražajo le istospolnih vedenj, ampak vstopajo tudi v raznospolne odnose. Podobno opazimo tudi pri bonobih. Pri slednjih opicah so najpogostejše zaznali spolno občevanje med dvema samicama. Njihova spolna vedenja povezujejo z ohranjanjem socialnih vezi v skupini ter z zmanjševanjem konfliktov in napetosti v skupini. 

Obe vrsti primatov torej izkazujeta biseksualna in poligamna vedenja – morda ravno to pojasni obstoj istospolnih vedenj, izraženih v naravi. Narava je kvir in polna raznolikosti, ne samo vrstne, ampak tudi vedenjske, spolne in seksualne. Raziskovanje istospolnih vedenj drugih živali skozi zgodovino znanosti nam tudi pokaže, kako pogostokrat so znanstvenice in znanstveniki ujeti v omejen pogled na svet okoli njih. Nove generacije raziskovalk in raziskovalcev ter vseh vmes postavljajo stara opažanja pod vprašaj. Imajo moč za dopolnjevanje razumevanja biologije v povezavi z razumevanjem spola in istospolnih vedenj. Kot je pred leti ubesedil britanski znanstveni novinar Ed Yong, je pomembno predvsem zavedanje, da vsaka znanstvenica v raziskovanje prinese svojo identiteto, vrednote in domišljijo ter s tem razumevanje sveta, svoja vprašanja in načine iskanja odgovorov nanje. S tem ko sprejemamo različnost med ljudmi, odkrivamo tudi večjo kompleksnost narave okoli nas ter se ji lahko čudimo in jo občudujemo.

Kvir živali je spoznavala Zarja.