S strani znanstvene redakcije ta teden sledi druga zaporedna doza novic o oceni učinkovitosti še dveh cepiv. V ponedeljek sta preliminarne rezultate tretje klinične faze dveh različnih režimov odmerjanja svojega cepiva objavili Univerza v Oxfordu in farmacevtska firma AstraZeneca. V prvem režimu cepljenja, ki je izkazal 90-odstotno učinkovitost, je bila najprej odmerjena polovična, čez mesec pa še polna doza. V drugem režimu, ki je dosegel 62-odstotno učinkovitost, pa  sta bili v presledku enega meseca obakrat odmerjeni polni dozi. Razlog za diskrepanco med učinkovitostjo obeh režimov odmerjanja cepiva ni pojasnjen, prav tako niso bili objavljeni natančni protokoli. Cepivo bazira na oslabljenem prehladnem adenovirusu šimpanzov, v katerega so vstavljeni geni za virusni protein S. Ker je obstojno pri temperaturah od 2  do 8 stopinj Celzija, je njegov transport veliko lažji, če ga primerjamo z RNA-cepivi, ki zahtevajo ultrahladne pogoje pri okoli  minus 70 stopinj Celzija. Gre sicer zgolj za enega od mnogih faktorjev pri določanju cenovne dostopnosti cepiva, bo pa  njegova cena predvidoma 8-krat nižja od cene RNA-cepiv Pfizerja in Moderne.

Iz Rusije pa so včeraj sporočili, da je cepivo Sputnik V izkazalo 91,4-odstotno učinkovitost, ki je bila sicer izmerjena na majhnem vzorcu 39 ljudi, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo.