Te dni sta v javnost prišli dve novi študiji učinkovitosti cepiv v realnih situacijah. Raziskava, objavljena v Nature Medicine, kaže, da je Pfizerjevo cepivo proti virusu SARS-CoV-2, v primeru okužbe 12 do 37 dni po cepljenju s prvo dozo in prejemu druge doze na enaindvajseti dan, bistveno zmanjšalo virusno breme v precepljeni populaciji. Raziskava, izvedena v laboratorijih Maccabi Healthcare Services v Izraelu, je analizirala vzorce že cepljenih posameznikov iz različnih demografskih skupin. Virusno breme označuje količino virusnih delcev v vzorcu. Okuženi in predhodno cepljeni posamezniki in posameznice so imeli v vzorcu do 4,5-krat manj virusnih delcev, manjša količina pa pomeni nižjo verjetnost prenosa virusa na druge. Raziskava torej nakazuje, da imajo cepljeni posamezniki, tudi ob potencialni okužbi s SARS-CoV-2, manjšo možnost širjenja virusa. Cepiva tako poleg preprečevanja okužbe potencialno tudi zmanjšajo prenos virusa v okolico in s tem kužnost, če do okužbe po cepljenju vendarle pride, s tem pa pripomorejo k omejevanju širjenja virusa in posledični zajezitvi epidemije. 

Druga študija, ki je bila izvedena na osmih lokacijah v ZDA od decembra 2020 do marca 2021, pa je pokazala visoko učinkovitost cepiv Moderne in Pfizerja proti okužbi z virusom SARS-CoV-2 v populaciji zdravstvenih in drugih esencialnih delavcev. Ključno pri raziskavi je, da potrjuje rezultate tretje faze kliničnih študij tudi v laboratorijsko nenadzorovanih situacijah vsakdana. S tem potrjuje pomembnost cepljenja pri omejevanju epidemije z večjo ekološko veljavnostjo.