Vpliv dolgotrajnega srečevanja z novim koronavirusom na duševno zdravje zdravstvenih delavcev in delavk v najtesnejšem stiku z obolelimi s COVID-19, tako v bolnišnicah kot tudi v domovih za ostarele, ostaja eden izmed spregledanih vidikov pandemije. V metaanalizi znanstvenih člankov, objavljeni v reviji British Medical Journal, so ob nekaterih prejšnjih pandemijah in tudi sedanji ugotovili večjo pojavnost simptomov posttravmatskega stresa in drugih oblik duševne stiske, med katerimi prevladujejo poročila o depresiji, anksioznih motnjah in nespečnosti. Omenjene simptome ima v konkretnih študijah od 20 pa vse do 50 odstotkov anketiranega medicinskega osebja.

Podobna poročila prihajajo tudi iz domov za ostarele po Evropi in širše. Po podatkih evropske pisarne Svetovne zdravstvene organizacije se kar polovica smrti zaradi novega koronavirusa zgodi v zavodih za nego – spomnimo, da je bilo v Sloveniji kar tri četrtine smrti posledica širjenja okužbe v domovih za starejše občane. Kot posledica privatizacije skrbi za starejše v številnih evropskih državah je v teh ustanovah prišlo tudi do počasnejšega odziva in več smrti. Kot je v primeru Združenega kraljestva opozorila žvižgačka Eileen Chubb, je pogosto varnost zaposlenih ter negovank in negovancev trpela zaradi tržne logike zasebnih domov.