Lani so začela krožiti poročila, da lahko manjši delež otrok in najstnikov, ki so preboleli covid-19, tudi več tednov po okužbi razvije večorganski vnetni sindrom, ki ga povzroči močan vnetni odziv imunskega sistema z obsežnim sproščanjem citokinov oziroma citokinsko nevihto. Simptomi večorganskega vnetnega sindroma so bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, visoka vročina, kožni izpuščaji in izredna utrujenost, posledično pa pogosto prihaja do življenje ogrožajoče okvare vitalnih organov, kot sta srce in jetra. Ker so preiskave pokazale, da je imelo kar 95 odstotkov otrok z večorganskim vnetnim sindromom prisoten virus SARS-CoV-2 v blatu, ne pa tudi v nosno-žrelnem prostoru, so raziskovalci in raziskovalke v zadnji raziskavi predpostavili, da je večorganski vnetni sindrom povezan s prisotnostjo virusa v črevesju prebolelih otrok.

Omenjeno življenje ogrožajoče stanje je posledica povečane prepustnosti črevesne sluznice, kar je posledica močnega vnetnega odziva v črevesju. Povečana prepustnost dovoljuje premik virusnih delcev iz črevesja v krvni obtok, kar so potrdili tudi s krvnimi preiskavami. V predhodnih raziskavah o celiakiji so že ugotovili, da prepustnost črevesne sluznice med drugim nadzira protein zonulin in da ga lahko blokiramo z učinkovino, imenovano larazotid. Omenjeni larazotid se je izkazal tudi kot potencialna učinkovina za zdravljenje otrok s post-covidnim večorganskim vnetnim sindromom. Ugotovitev se pridružuje naraščajoči količini literature, kjer poročajo o dolgem covidu tudi pri otrocih. Med simptome – podobno kot pri odraslih – sodijo nespečnost, zamašen nos in težave z dihali, utrujenost, težave z zbranostjo ter bolečine v mišicah in sklepih.