Že stoletja se alge uporabljajo v človeški prehrani, v zadnjem času pa postajajo še bolj popularne. Raziskovalci in raziskovalke z univerze v San Diegu v Kaliforniji so opravili raziskavo, v kateri so preučevali učinke uživanja alge Chlamydomonas reinhardtii. Študija, objavljena v reviji Functional Foods, je pokazala, da alga C. reinhardtii lahko pozitivno vpliva na človeška prebavila, in sicer pomaga pri simptomih sindroma razdraženega črevesja, kot so driska, vetrovi in napihnjenost. 

Alge in bioaktivne spojine, ki jih lahko iz njih pridobimo, so se v številnih raziskavah pokazale kot prehranski dodatek, ki je koristen za zdravje. Potencialno naj bi zmanjšale verjetnost pojava raka in debelosti, blažile naj bi tudi vnetje. Imele naj bi celo anti-age učinek. Če živilom dodamo alge, jim izboljšamo kakovost, saj s tem zagotovimo bogat vir vitaminov, proteinov, ogljikovih hidratov, lipidov, mineralov, antioksidantov in vlaknin. 

Zelena alga Chlamydomonas reinhardtii, na kateri je bila izvedena raziskava, je nedavno dobila status GRAS. To pomeni, da je bila C. reinhardtii prepoznana kot varen prehranski dodatek. Alga se večinoma uporablja kot modelni organizem za raziskave fotosinteze, genetike in fiziologije. Z danes predstavljeno raziskavo je raziskovalna skupina pokazala, da lahko tudi pozitivno vpliva na prebavo. In ker jo je lahko gojiti in so posledično stroški pridelave nizki, bo na trgu lahko dostopna. 

Raziskavo učinka alge na prebavila je raziskovalna skupina izvedla najprej na miših, potem pa še na ljudeh. Raziskave na miših so pokazale, da uživanje C. reinhardtii znatno zmanjša hitrost izgube teže pri miših z akutnim kolitisom, ki je na splošno povezan z vnetjem prebavnega trakta. Na podlagi teh rezultatov je raziskovalna skupina preizkusila še učinek na prebavo človeških prostovoljcev, tako tistih s prebavnimi motnjami kot tudi tistih brez. 

Prostovoljci so en mesec dnevno uživali C. reinhardtii v prahu in poročali o zdravju svojih prebavil preko anket. Med stotimi prostovoljci so nato izbrali 51 preiskovancev in preiskovank, ki so jih vključili v končne analize podatkov. Njim so tudi odvzeli vzorec blata, da so preverili stanje mikrobiote v črevesju. Mikrobiota je ostala raznolika in se tekom časa uživanja alge ni spremenila. 

Rezultati anket so pokazali, da so udeleženci, ki so sicer v preteklosti imeli pogoste simptome prebavnih motenj, poročali o bistveno manj neugodja v črevesju in driski, redkejši napihnjenosti in vetrovih ter pogostejšem iztrebljanju. 

Alge bo začela jesti Iza.