Antični rek potrjen znanstveno

Antični rek potrjen znanstveno

Aktualno-politična novica
5. 12. 2016 - 7.05

Znanstvenice in znanstveniki z mehiške Nacionalne avtonomne univerze so v pregledni študiji razkrili, kako prehranjevanje ob različnih delih dneva vpliva na človeka. Osredotočili so se predvsem na vprašanje, kdaj moramo jesti, da dosežemo najboljši izkoristek presnovnih procesov v telesu.

 

Centralni živčni sistem, natančneje suprakiazmatično jedro hipotalamusa v možganih, skrbi za delovanje cirkadianega ritma. Ta omogoča razločevanje med dnevom in nočjo in med drugim usklajuje razporejanje zaužite energije, telesno temperaturo in njuno uravnavanje. Posledično pa vpliva tudi na čas prehranjevanja in presnovo glukoze.

 

Mehiška znanstvena skupina je pregledala in združila rezultate iz predhodno objavljenih znanstvenih člankov. Sprva so analizirali in primerjali dosedanje ugotovitve študij na glodalcih, v katerih je bil obrok pogojen na dnevni in nočni cikel. Kasneje pa so se posvetili še študijam, ki so omejevale čas in količino prehranjevanja v različnih obdobjih aktivnosti.

 

Preidimo k bistvu. Rezultati so dokazali, da obstaja razlika v učinkih uživanja hrane v stanju aktivnosti ali v stanju počitka, torej podnevi ali ponoči. Prvi obrok v stanju aktivnosti je najpomembnejši za optimalno delovanje organizma v prihodnjih urah. Izpuščanje zajtrka naj bi privedlo do uživanja večje količine hrane tekom dneva in predvsem zvečer. To naj bi vodilo do večje možnosti povišanja telesne mase.

 

Zaužitje obroka pred spanjem spodbudi naš metabolizem. To pomeni, da še nismo pripravljeni na počitek, saj s tem le podaljšujemo našo nadaljnjo aktivno formo bivanja. Prav tako se vsa pozno zaužita hrana pretvori v energijo, ki je ne porabimo, ampak zgolj shranimo v maščobnih celicah, kar posledično pripelje do povišanja telesne mase.

 

Prekomerno polnjenje želodca zvečer ali ponoči vodi do višjega indeksa telesne mase. Vse to pa je odvisno tudi od prehranjevanja v preteklih urah in vrste zaužitega živila, predvsem pa količine zaužitih ogljikovih hidratov. Ti so tisti, ki nam v najkrajšem času zagotovijo največ energije in povišajo raven glukoze v krvi.

 

Ta pregledna študija je le še ena izmed mnogih raziskav na področju prehrane, ki v znanstvenih vodah velja za še ne najbolje raziskano vedo.

 

O urejenem prehranskem urniku sanja vajenka Jana.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.