Atomski morski psi
Med hladno vojno sta Amerika in Sovjetska zveza detonirali več sto jedrskih bomb. Atomsko orožje je sledi pustilo v človeški družbi, okolju in v - morskih psih. Mednarodna raziskovalna ekipa je določila starost morskih psov kitovcev s primerjavo vsebnosti radioaktivnega izotopa ogljika C-14, ki se je sprostil ob jedrskih testih.
Za učinkovit načrt varovanja živali je nujno, da poznamo demografske podatke o dolgoživosti in hitrosti rasti vrste. Morski psi rastejo celo življenje, njihovo starost je mogoče določiti s štetjem rastnih pasov v vretencih. Pri morskih psih kitovcih, največjih živečih ribah, pa s to metodo ni bilo mogoče določiti starosti živali - ni bilo namreč znano, ali se nov rastni pas tvori vsako leto ali na dve leti. Da bi preverili hitrost rasti pasov vretenca, so raziskovalci nehali skrbeti in vzljubili bombo.
Nadzemni testi jedrskega orožja so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja povečali vsebnost radioaktivnega izotopa ogljika C-14 v ozračju. Radioaktivni ogljik je iz zraka prešel v oceane in iz oceanov v živa bitja - med drugim tudi v morske pse kitovce. Koncentracija C-14 se je v letih po hladni vojni počasi spreminjala - to še danes odslikava vsebnost radioaktivnega ogljika v rastnih pasovih vretenc, nastalih v različnih obdobjih.
Raziskovalna ekipa je izmerila vsebnost radioaktivnega izotopa ogljika v različnih rastnih pasovih nasedlih in ulovljenih morskih psov kitovcev. Podatke so primerjali z vrednostmi C-14 v zgornji plasti morja, izmerjenimi v zadnjih desetletjih. S tem so določili, kdaj je nastal posamezen rastni obroč. Najstarejši morski pes je bil ob smrti star 50 let. Določene starosti kitovcev so sovpadale z ocenami, dobljenimi s štetjem rastnih obročev - ob predpostavki, da nastane vsako leto v vretencih nov obroč.
Raziskava je pokazala, da je štetje rastnih pasov vretenc učinkovita metoda določanja starosti morskih psov kitovcev ter da A-bomba občasno ni zgolj sredstvo za ubijanje.
Morskim psom je leta štela Bronja.
Dodaj komentar
Komentiraj