Biti černobilski pes – niti super, niti grozno

Pred skoraj 37 leti se je v nuklearni elektrarni Černobil zgodila jedrska nesreča. Parna eksplozija je sprožila požar in v zrak sprostila velike količine radionuklidov, ki so degradirali širše območje Pripjata. Raziskovalna skupina iz Združenih držav Amerike, Poljske, Ukrajine in Kitajske je v reviji Science Advances objavila članek o demografskih zakonitostih pasjih populacij, ki naseljujejo degradirano černobilsko izključitveno območje. To obsega dva tisoč šeststo kvadratnih kilometrov okrog ostankov elektrarne.

Raziskovalke in raziskovalce je zanimal dolgoročen vpliv nizko ionizirajoče radiacije na genom organizma in kako se to kaže na zdravju populacije. Raziskovalna skupina je zbrala vzorce genetskega materiala več kot tristotih psov in jih razvrstila v tri populacijske skupine glede na oddaljenost kraja vzorčenja od prizorišča jedrske nesreče. Genetski material so nato analizirali z uporabo SNP čipov, ki povedo, katero varianto alela nosi posameznik na specifičnem mestu v genomu. Pridobljene podatke so primerjali med černobilskimi populacijskimi skupinami ter s podatki divjih in čistokrvnih populacij psov. 

Za potrditev delovanja radioaktivnega sevanja so opravili analizo haplotipov, daljših genskih segmentov, ki se dedujejo skupaj in zgolj od enega starša. Zaradi tega skozi generacije ostajajo praviloma nespremenjeni, spremembe v njih pa so pokazatelji mutacij, ki jih je v černobilskem primeru najverjetneje povzročilo sevanje. Ugotovili so, da imajo najkrajše haplotipe, torej največ mutacij, psi iz najožjega območja, daljše haplotipe pa so zaznali pri psih, ki živijo najdlje od ruševin elektrarne. Poleg tega so potrdili kompleksno družinsko sestavo pasjih krdelov, ki je sicer podobna divjim volčjim, vseeno pa je edinstvena tudi zaradi začetne izoliranosti populacije. 

Zaradi fizične zaprtosti černobilskega izključitvenega območja in sorazmerne majhnosti populacije se psi tam parijo tudi v sorodstvu. To predstavlja težavo pri uporabi mnogih genetskih modelov, ki napovedujejo obnašanje populacije na nivoju genoma. Skupini tako ni uspelo najti lokusa – območja na genomu, ki bi omogočal boljše preživetje organizma na področjih, kjer je kronično prisotno ionizirajoče sevanje. Izsledki, pridobljeni z uveljavljenimi metodami, pa vseeno predstavljajo iztočnico za raziskovanje dolgoročnega vpliva radioaktivnosti na genome sesalcev in celotnih populacij v naravi. 

Radioaktivno je danes lajal Tim.

Slika prirejena po: "Ticket booth and ferris Wheel Pripyat Chernobyl exclusion zone Ukraine" by amanderson2 is marked with Public Domain Mark 1.0 , "Happy Dog Max" by moonjazz is marked with Public Domain Mark 1.0  in "Radioactive" by bburky is licensed under CC BY 2.0 .