Bitka s komarji ne pojenja

V današnjem Znanstvenem britoffu se posvečamo študiji, predstavljeni v nedavni izdaji znanstvene revije Science. Raziskovalni skupini iz Združenih držav Amerike in Burkina Fasa sta združili moči v iskanju novih orodij, ki bi pripomogla k zmanjševanju populacije komarjev, prenašalcev malarije.

Malarija je ena najpogostejših tropskih bolezni. Poleg visoke obolevnosti je za malarijo značilna tudi visoka umrljivost. Bolezen povzročajo plazmodiji. To so paraziti, ki jih z ugrizom na človeka prenašajo okužene samice komarjev iz rodu Anopheles. Na endemičnem območju malarije živi več kot 2 milijardi ljudi. Najbolj ogrožen predel sveta je podsaharska Afrika, kjer letno zaznajo preko 200 milijonov primerov okužb.

Znanost / Frequenza della scienza

Čas je za komarje

Naj se je bojimo, ji poskušamo ubežati - sezona komarjev vseeno prispe.

Bronja Vencelj Merc

 / 15. 5. 2019

Enega glavnih načinov zaščite pred okužbo z malarijo še vedno predstavljajo insekticidi. Žal so komarji v podsaharski Afriki v zadnjih letih postali vse bolj odporni proti uporabljanim insekticidom. Tako se od znanstvenikov in znanstvenic vse bolj zahteva, naj poiščejo drugačne načine preprečevanja novih okužb.

V predstavljenem članku so se raziskovalci in raziskovalke osredotočili na glivo Metarhizium pinghaense, ki se je v preteklosti že izkazala kot patogena za komarje in hkrati neškodljiva za ostale insekte. Za učinkovito delovanje mora biti sicer gliv vrste Metarhizium pinghaense kar veliko, ubijanje komarjev pa še vedno poteka počasi. Da bi izboljšali proti komarjem uperjeno delovanje glive Metarhizium pinghaense, so v laboratoriju ustvarili gensko spremenjeno različico glive, imenovano Mp-Hybrid. Glivi so v genom vstavili toksin pajka, imenovan Hybrid.

Učinkovanje gensko spremenjene glive so nato preverili še izven laboratorija, v prostoru, ki je posnemal naravno okolje. V prvotnem poskusu so izvedli tri različice. V prvi, kontrolni skupini so s sezamovim oljem impregnirali črne bombažne rjuhe in jih obesili v koči, v kateri so izvedli poskus. V kočo so postavili tudi telička za hranjenje in nato vanjo spustili komarke. Po hranjenju so komarke počivale na teh črnih rjuhah. V drugi različici so črne rjuhe impregnirali s sezamovim oljem in z glivo Metarhizium pinghaense. V tretji različici pa so črne rjuhe prepojili s sezamovim oljem in s transgeno različico glive Mp-Hybrid. Pri komarkah, okuženih z Mp-Hybridom, so zaznali bistveno krajšo življenjsko dobo.

V naslednji seriji poskusov jih je zanimal vpliv na hčerinske populacije okuženih komarjev. Poleg 500 komark so v kočo izpustili tudi 1000 moških predstavnikov in vsakodnevno spremljali število jajčec, ličink in odraščajočih osebkov. Pri samicah, okuženih z Mp-Hybridom, je tako jajčeca izlegla le slaba četrtina samic, pri neokuženih pa so jajčeca izlegle tri četrtine samic. Ravno tako so z Mp-Hybridom okužene samice izlegle v povprečju 26 jajčec, od katerih so se le tri razvila v odrasle osebke. Pri neokuženih samicah so v povprečju našteli 139 izleženih jajčec, od katerih se jih je več kot polovica razvila v odrasle osebke.

Pričujoči rezultati obetajo, da bi lahko s souporabo Mp-Hybrida povečali učinek delovanja insekticidov in zmanjšali možnost pojava novih odpornosti ter da bi lahko nadaljevali njegov razvoj za morebitno uporabo tudi v naravnem okolju.

Pred roji nadležnih komarjev je bežala Nataša.