Na Mednarodni vesoljski postaji so v preteklih dneh praznovali 15. obletnico neprekinjene človeške prisotnosti v vesolju. V tem času je postajo obiskalo 220 ljudi iz 17 držav, ki so skupno opravili 180 sprehodov po vesolju. Znanstveniki iz 83 držav so opravili več kot 1700 raziskav; mnoge tehnologije, ki so jih razvili med življenjem v vesolju, pa so koristile tudi navadnim Zemljanom.

Med drugim so na Mednarodni vesoljski postaji razvili tehnologijo za čiščenje vode, ki jo sedaj uporabljajo v podsaharski Afriki. Raziskave o gibanju tekočin v mikrogravitaciji so sprožile razvoj novih medicinskih preizkusov, ki bi lahko izboljšali diagnostiko okužbe z virusom HIV. Rešitve, ki so jih uporabili za vzgojo vrtnin v vesolju, so narejene tako, da preprečujejo razvoj plesni, zato so uporabne tudi v vinskih kleteh, domovih in medicinskih objektih (glej posnetek spodaj).

Čeprav se še najde kdo, ki meni, da bi morali z raziskovanjem vesolja počakati, dokler ne rešimo vseh težav na Zemlji, pa se znanstveniki strinjajo, da Mednarodna vesoljska postaja uspešno izpolnjuje svojo nalogo.

Medtem ko astronavti iz vesolja spremljajo podnebne spremembe in naravne nesreče, pa je to Zemljanom kaj malo mar, saj še vedno trošijo naravne vire, kot da so edini in zadnji prebivalci planeta. Mednarodni think-tank Global Footprint Network je v svoji raziskavi namreč ugotovil, da nobena država v Sredozemlju ne upošteva omejenosti naravnih virov in hkrati zadovoljivo skrbi za blagostanje svojih prebivalcev.

Sredozemske države v povprečju porabijo 2,5-krat več obnovljivih virov, kot jih lahko zagotovi njihovo okolje. Indeks človekovega razvoja, ki združuje statistike o prihodku, izobrazbi in dolžini  življenja, se je v večini teh držav izboljšal. Po drugi strani vse države, razen Palestine, Sirije in Maroka, še vedno za 1,5-krat presegajo mejo ekološkega odtisa, ki bi omogočila trajnostni razvoj.

V Global Footprint Network so kljub rezultatom študije optimistični, saj menijo, da imajo države v Sredozemlju še veliko priložnosti za bolj vzdržno porabo naravnih virov. Dan ekološkega dolga, ki označuje čas v letu, ko naša poraba preseže Zemljino kapaciteto za regeneracijo, pa se medtem vztrajno pomika proti začetku leta.

Zvečer ob osmih vas vabimo k poslušanju oddaje Frequenza della scienza, v kateri bomo tokrat predstavili jedrske bombe in radioaktivnost.

Ekološke sledi je za sabo puščal Andraž.