Višja izraženost genov za BDNF je povezana s počasnejšim kognitivnim upadom pri starejših ljudeh. BDNF je beljakovina, ki spada med tako imenovane nevrotrofine oziroma rastne dejavnike, odgovorne za rast novih nevronov in žil v možganih.

Raziskovalna skupina iz ZDA je več let zapored z več preizkusi merila kognitivno funkcijo pri starejših posameznikih z motnjami spomina ali brez njih. Po smrti so na delu možganov, ki je odgovoren za pozornost in delovni spomin, merili izraženost genov za BDNF. Ugotovili so, da so imeli posamezniki z Alzheimerjevo demenco najnižjo izraženost genov za BDNF, medtem ko ta izraženost z drugimi oblikami demence ni bila povezana. Poleg tega je bila izraženost BDNF povezana s kognitivnim upadom, tudi kadar so statistično nadzorovali prisotnost nevropatologije.

Raziskovalci to pojasnjujejo kot varovalni učinek BDNF na kognicijo pri posameznikih s patologijo Alzheimerjeve demence. Treba pa je še raziskati, ali gre tudi za vzročno povezanost in ali bodo strategije za zvišanje ravni BDNF uporabne za upočasnjevanje kognitivnega upada pri starejših ljudeh.

Modeli opraševanja za raznolikost cvetov predvidevajo, da tekmovanje med dvema različnima opraševalcema vodi v različne oblike cvetov, višji odstotek selektivnega parjenja med rastlinami in razvoj dveh cvetnih fenotipov. Skupina raziskovalk in raziskovalcev je napovedi tega modela testirala na vrsti karibskih kolibrijev Anthracothorax jugularis kot opraševalcih in karibski helikoniji kot opraševani rastlini. Kot analog pelodnih zrn so uporabili fluorescenten prah, ki so mu lahko sledili ob prehodu z enega na drug cvet.

Cvetovi te rastline se pojavljajo v rumeni in rdeči barvi. V eksperimentu so pokazali, da samci kolibrijev raje oprašujejo rumeno izražen fenotip, medtem ko pri samicah barva ni vplivala na opraševanje. Na njihovo opraševanje je vplivalo teritorialno obnašanje samcev, zato so pogosteje opraševale rdeče cvetove.

Izbirnemu opraševanju pa sledijo tudi morfološke lastnosti cvetov in kljunov kolibrijev. Rumeni cvetovi imajo notranjo zvonasto cev krajšo, krajši pa je tudi kljun kolibrijev moškega spola. Podobno odvisnost kažejo tudi rdeči cvetovi, ki imajo daljšo cev, daljši pa je tudi kljun samic. S poskusom so pokazali, kako so se ujemajoče se lastnosti opraševalcev in rastlin z vzporedno evolucijo vzajemno prilagodile v obliki najprimernejše morfologije.

O kolibrijih in demenci sva poročala Andraž in Urša.