Raziskovalna skupina inštituta Gladstone Univerze v Kaliforniji je uspešno spremenila človeške celice kože v povsem funkcionalne beta celice trebušne slinavke. To so celice, ki proizvajajo inzulin in tako uravnavajo nivo glukoze v krvi. Izguba njihove funkcije vodi v nastanek sladkorne bolezni.

Z uporabo mešanice dejavnikov so spremenili izražanje genoma celic kože, ki so se dediferencirale v zarodne celice. Te so nato izpostavili rastnim dejavnikom, ki so spodbudili njihovo proliferacijo in diferenciacijo v funkcionalne beta celice trebušne slinavke.

Poskus je potekal v celični kulturi, pridobili pa so kolonije celic, ki so izločale inzulin. Učinkovitost poskusnega modela so zato preverili tudi na poskusnih miših s sladkorno boleznijo. Vanje so transplantirali kolonije celic in pri večini miši dokazali sproščanje inzulina ob povišani glukozi v krvi.

Poskus poglablja naše razumevanje delovanja trebušne slinavke, saj gre za prvi model umetno pridobljenih beta celic, ki so pri miših uspešno zavrle napredovanje sladkorne bolezni.

Raziskovalna skupina z Univerze Indiana v ZDA je ugotovila, da imajo podgane več neodvisnih sistemov za delovni spomin. Ta vrsta spomina se nanaša na sistem za prehodno hranjenje in manipulacijo informacij. Ločimo ga na več podsistemov, in sicer se vsebina lahko hrani posebej v vidno-prostorski ali slušni obliki. O neodvisnosti obeh podsistemov priča dejstvo, da med hrambo informacij v obeh podsistemih hkrati ne pride do interference.

Hipotezo o neodvisnosti spominskih podsistemov so preverjali tako, da so si morale podgane najprej zapomniti lokacijo hrane, pozneje pa še vonje. Ta pogoj so primerjali s pogojem, pri katerem so si morale podgane zapomniti informacije iz samo ene domene. Spomin so preverjali z nalogo, pri kateri so podganam najprej predstavili kopico vonjev. Pozneje so morale podgane izbirati med dvema vonjema, nagrado pa so dobile zgolj, če so izbrale nov vonj. Tako so si morale zapomniti, kateri vonji so stari. Podobno so preverjali tudi prostorski spomin.

Ugotovili so, da zapomnitev informacij o vonju ne vpliva negativno na zapomnitev lokacij in obratno. To dokazuje, da je ločenost spominskih podsistemov evolucijsko že zelo stara. Pomeni pa tudi napredek v translacijski nevroznanosti, saj bo odslej možno bolj natančno modelirati spominske primanjkljaje pri živalih.

Svoj delovni spomin sta urila vajenec Fran in Andraž.