V enem najbolj radioaktivnih mest na svetu, znanem kot Černobil, so v odsotnosti ljudi tam živeči organizmi nenehno izpostavljeni radioaktivnem sevanju. Še danes znanstvenice in znanstvenike vznemirja vprašanje, ali so se tamkajšnje živali prilagodile na sevanje. Raziskovalna ekipa iz newyorške univerze se je v Černobil podala z namenom raziskovanja nematodov oziroma glist, ki živijo v černobilski zemlji. Odkrili so, da černobilski nematodi ne kažejo posebne tolerance na mutagene dejavnike, saj so že naravno trdoživi organizmi. Svoja opažanja so objavili v reviji PNAS.

Mutageni so del našega vsakdanjega življenja. Vsak dan se v našem telesu pojavi na tisoče poškodb DNK, za veliko večino teh poškodb pa poskrbijo popravljalni mehanizmi DNK. V Černobilu je količina mutagenov, v tem primeru gama radiacije, veliko večja, kar znanstvenicam in znanstvenikom daje priložnost preučevanja dolgotrajne izpostavljenosti mutagenim dejavnikom. Nekateri predeli Černobila namreč dosežejo več deset sievertov letno. Za primerjavo, splošno sprejeta mejna vrednost za letno izpostavljenost sevanju za delavce v jedrski industriji je 0,05 sieverta na leto, doze nad enim sievertom pa pri človeku povzročijo akutne učinke zastrupitve z radiacijo. V študiji je znanstvena ekipa preučila, ali je kronična izpostavljenost sevanju z leti povzročila večje kromosomske mutacije pri različnih vrstah glist.

Nematode oziroma gliste je znanstvena skupina za preučevanje izbrala zaradi njihove preproste genske zasnove in hitrega razmnoževanja. Mogoče jih je tudi zanesljivo vzorčiti iz širokega nabora okolij. V poskusu so nematode nabirali iz okolij, ki so po stopnji radiacije segala od neškodljivih do nevarnih. Radioaktivnost okolja so izmerili z uporabo Geigerjevega števca. V roku enega dne so vzorčili nematode, ki so jih kasneje razmnožili v laboratoriju, da so pridobili zadostno količino dednega materiala za analizo, in nato sekvencirali njihove genome.

V genomih černobilskih glist po sekvenciranju niso našli nobenih večjih kromosomskih sprememb, niti pri nematodih z lokacij z najvišjo radiacijo. Nadalje so nematode skozi več generacij izpostavili še drugim tipom mutagenov, kot je kemični mutagen etil metan sulfonat, ki se pogosto uporablja v laboratorijih. Po sekvenciranju genoma so opazili poškodbe na DNK, ki so se glede na tip mutagena razlikovale. Predhodna izpostavljenost radiaciji v okolju pa na mutacije zaradi mutagenov ni imela vpliva. Raziskovalna skupina ne izključuje možnosti, da so nekateri nematodi razvili odpornost na mutagene, vendar se ta sposobnost ni nujno razvila zaradi sevanja. 

Černobilske črve je čekiral vajenec Vid.

vir slike: osebni arhiv