Letos mineva 20 let, odkar so raziskovalci in raziskovalke na Škotskem prvič klonirali višjega sesalca, ovco Dolly. A kljub preteklemu času nam kloniranje sesalcev še vedno predstavlja veliko težav, ki jih ne znamo razrešiti. Če pogledamo kloniranje krav, vidimo, da do rojstva preživi manj kot 10 odstotkov kloniranih živali. Razlogi za tako veliko smrtnost še niso povsem pojasnjeni.

Prejšnji teden je združena skupina raziskovalcev iz Združenih držav in Francije objavila prvo analizo izražanja genov kravjih klonov med razvojem v maternici. Raziskava je bila izvedena z namenom odkritja komplikacij, ki nastopijo v razvoju zarodkov.

V laboratoriju kloniranje krav poteka s prenosom dednega materiala iz odrasle celice v jajčno celico, ki smo ji predhodno odstranili jedro. Modificirano jajčno celico vstavimo v maternico odrasle krave, kjer se nato razvije do telička, podobno kot naravno oplojeno jajčece.

Avtorji raziskave so odkrili, da obstaja velika razlika med izražanjem genov v naravno spočetih zarodkih in klonih. Pri 18 dni starih kloniranih zarodkih se nepravilno izraža več kot 5000 genov. Večinoma gre za gene, ki so vključeni v tvorbo posteljice, brez katere se zarodek ne more normalno razviti. Prav tako je bilo izražanje okvarjeno pri genih, pomembnih za vstavitev zarodka v steno maternice, ter zgodnji komunikaciji zarodka z materinim telesom.

Objava ponuja pomembne informacije, ki bodo koristile zlasti vsem nadaljnim poskusom kloniranja. Prihodnje raziskave bodo tako morale biti usmerjene v normaliziranje izražanja omenjenih genov, če bomo želeli zmanjšati trenutno visoko smrtnost klonov v maternici.