Znanstvena skupina je v članku revije Biogeosciences objavila dokaze o prvi fotosintetski aktivnosti foraminifer oziroma luknjičark. Predvidevajo, da se je fotosintetska aktivnost pri teh enoceličnih evkariontih prvič pojavila že v srednjem devonu oziroma pred tristo osemdeset milijoni let.

Foraminifere so ene glavnih tvorcev karbonata in so del dinamične morske skupnosti, ki gradi koralne grebene. Znanstveniki in znanstvenice so ugotovili, da se v toplih, čistih in s hranili podhranjenih šelfnih plitvinah luknjičarke pogosto združijo z mikroalgami, ki fotosintetizirajo. Tak organizem, ki se prehranjuje avtotrofno in heterotrofno, imenujemo miksotrof. To so ugotovili tudi za 380 let stare fosile luknjičarke Semitextularia. Njeno zunanje ogrodje je skoraj prozorno in mikroalge so tam našle zavetje. Svoji gostiteljici so v zameno zagotavljale energijo za metabolične procese in izboljševale njeno kalcifikacijo. Vendar odnos med mikroalgami in foraminiferami vrste Semitextularia še ni popolnoma razjasnjen. Mogoče je bil to simbiotski odnos ali pa so luknjičarke iz mikroalg izolirale kloroplaste.

Raziskovalna skupina je preverjala, ali je Semitextularia resnično eden prvih izločevalcev kloroplastov oziroma simbiont z algami. To so storili s primerjanjem paleopopulacij Semitextularij na dveh fosilnih nahajališčih z različnima paleoglobinama, torej različno stopnjo preboja svetlobe. Iskali so povezavo med globino morja, stopnjo fotosinteze in mikrohabitatom v Semitextularini hišici. Ugotovili so, da je za višjo stopnjo avtotrofnega hranjenja luknjičarke pomembna čista voda z nizko vsebnostjo hranil. Proces deluje intenzivneje v plitvinah do štirideset metrov.

Znanstvenice in znanstveniki so povezanost teh dejavnikov preverjali z analizo stabilnih izotopov. Razlike v vrednostih ogljikovega izotopa 13 so potrdile, da je bila foraminifera Semitextularia miksotrofna in s tem eden prvih znanih simbiontov v zgodovini Zemlje. Ni pa še popolnoma jasen odnos med luknjičarko in mikroalgo. Je bil odnos simbiotski ali pa je foraminifera iz alge zgolj črpala kloroplaste? To bodo pokazale nadaljnje raziskave. Vsekakor pa je razvoj takega sobivanja eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov tako za foraminifere kot za alge. Kajti tako sodelovanje med vrstami je pomenilo nadaljnjo možnost za razvoj novih vrst. Alge in luknjičarke so tako še danes razširjene povsod po svetu in so ene ključnih pripomočkov, s katerimi si znanstvenice in znanstveniki pomagajo interpretirati nekdanjo, pa tudi prihodnjo podobo sveta.

Simbiotski začetek tedna vam želi Lea.