Nemški in avstralski znanstveniki in znanstvenice so združili moči ter v reviji PLOS One objavili članek o tehniki prijema žoge, ki pripomore k zmanjšani tremi in posledično uspešnejšemu servisu pri tenisu.

Najprej naj osvežimo znanje, da je tenis igra, v kateri sodelujeta dva igralca, ki izmenično servirata oziroma začneta igro z udarcem žoge z loparjem. Cilj igre je poslati žogo čez mrežo, na drugo stran igrišča, ki jo obvladuje nasprotnik, tako, da nasprotnik žoge ne uspe vrniti na nasprotno stran. Dober servis je torej bistvenega pomena za zmago, saj hitra žoga, ki pristane na neugodnem delu igrišča, zmanjša verjetnost, da bo nasprotnik vrnil udarec.

Čeprav profesionalni igralci in igralke tenisa obvladajo servis, se tudi najboljšim zatakne, sploh če igrajo na pomembnem turnirju ali pred veliko množico. V igro vstopi trema, ki jo na vseh področjih definiramo kot akutni upad izkazanih sposobnosti in izvedbe zaradi psihičnega pritiska. Zavestni trud, da bi resnično dobro izvedli nek gib, zmoti delovanje nevronov, ki so odgovorni za visoko avtomatizirano izvedbo že naučenega in neštetokrat izvedenega giba.

V raziskavi je sodelovalo 20 mladincev v starosti med 17 in 18 let. Igrali so v pokriti dvorani, na trdi podlagi in vsi so bili desničarji. Na voljo so imeli 8 servisov, s katerimi so ciljali natančno določeno točko na drugi strani mreže, pri tem so tako kot pri resnični igri izmenično servirali z leve in desne strani igrišča. Prvo serijo servisov so izvedli v sproščenih pogojih, po polurnem odmoru pa je sledila druga serija serviranja pod večjim psihičnim pritiskom v obliki obljubljene nagrade, prisotnosti publike in natančnih meritev zadetkov s kamero. Zato so dvakrat izpolnili vprašalnik o anksioznosti, prvič pred izvedbo prve serije servisov in drugič pred izvedbo druge serije servisov pod pritiskom. 10 nadebudnih mladih športnikov je 10 do 15 sekund z levo roko prijemalo žogo, preostalih 10 pa z desno roko ročaj loparja. Prvi so ohranili točnost servisa, pri drugih pa je točnost znatno upadla.

Tudi predhodne študije so pokazale, da dinamično stiskanje leve roke desničarjem pomaga pri odpravi treme v različnih športih, kot so nogomet, gimnastika, tekvondo, badminton in balinanje. Dinamični prijem žoge zahteva večjo moč kot statični, zato učinkoviteje deluje na relaksacijo možganske skorje. Stiskanje leve roke pa je učinkoviteje kot stiskanje desne. Dinamični prijem z levico povzroči relaksacijo desne strani možganske skorje. Tam je veliko bele snovi, ki tvori živčne povezave, zato hitro pride do zmanjšanja aktivnosti celotne možganske skorje. Aktivnost pa se posledično zmanjša tudi na leve strani skorje, ki nadzira zavestno kontrolo gibov.

S pomočjo novih trikov bo svojo športno kariero znova začela Andrea.