Tokrat se v znanstvenih novicah selimo v deževne gozdove Srednje in Južne Amerike, kjer biva 160 vrst tako imenovanih steklenih žab. Kot za večino drugih žab je tudi za to družino značilna zunanja oploditev. Žabec med parjenjem s samico v okolico odloži spermo, samica pa odloži jajčeca. Ker gre za način zunanje oploditve, se del sperme izgubi še pred oploditvijo, prav tako pa lahko v bližino jajčec svoje spermije izloči drug samec. Kako torej samci različnih vrst steklenih žab povečajo možnost uspešne oploditve? 

Pri žabah iz družine Centrolenidae se je razvilo več prilagoditev, kako povečati razmnoževalni uspeh. Ena od opaženih prilagoditev pri žabcih je tvorba večjih količin sperme. Iz preteklih študij je znano, da se slednje pri samcih steklenih žab odraža v večjih modih in močnejši ejakulaciji. Žabci te družine imajo na sprednjih okončinah tudi izrastek, namenjen bojevanju. Pri nekaterih vrstah preučevanih brezrepih dvoživk pa so opazili, da za mrest in nadaljnji razvoj zaróda skrbi samec. Mednarodna znanstvena skupina je preučila, kako se opisane prilagoditve povezujejo z velikostjo žabjih testisov. Svoje ugotovitve pa je objavila v Proceedings of the Royal Society B. 

Med terenskim delom v Braziliji in Ekvadorju so znanstvenice preučile izbrane lastnosti 37 vrst steklenih žab, podatke o samicah pa pridobile iz podatkovnih baz in znanstvene literature. Tako pri samcih kot samicah jih je zanimala velikost telesa, nadalje so pri žabcih določile še velikost testisov, dolžino izrastka na sprednjih okončinah ter prisotnost oziroma odsotnost skrbstvenega vedênja. Popisale so tudi velikost mresta. 

Na podlagi analiziranih podatkov je znanstvena skupina ugotovila naslednje: žabci vrst, ki skrbijo za mrest in zarod, so imeli razmeroma manjša moda – in sicer predstavniki enajstih od 37 preučevanih vrst. Statistična analiza, ki je upoštevala tudi sorodnost vrst, je pokazala, da velikost testisov ni neposredno povezana z velikostjo telesa, prav tako ne z velikostjo izrastka. 

S tem, ko žabec skrbi za jajčeca, se zmanjša možnost, da bi jajčeca oplodil drug samec. Znanstvena skupina dodaja, da naj bi se tako selekcijski pritisk na tvorbo sperme zmanjšal, kar je vodilo do zmanjšanja testisov. Podobno prilagoditev so opazili pri drugih skupinah organizmov, denimo primatih. Samci vrst primatov, pri katerih v skupini živi več samcev, imajo večinoma večja moda in proizvedejo več sperme. To je recimo značilno za bonobe in šimpanze. Pri vrstah, kot so orangutani in gorile, kjer v skupini prebiva zgolj en samec in je tekmovanje za evolucijski doprinos skorajda dobljeno, pa je znova opaziti, da so testisi manjši.

Mrestila se je Klara. 

Študija: https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rspb.2024.0054

Foto: Jaime Culebra; samec vrste Hyalinobatrachium valerioicaring, ki skrbi za zarod;  licenca CC BY 4.0 Deed