Čustvena doživljanja so še vedno prepogosto doživeta kot neprimerna, še posebej če gre za negativno čustvovanje - konkretno jok. V tokratnem Zbritoffu se lotevamo raziskave o katarzičnih učinkih joka, ki je samo eden od pokazateljev, da je izražanje žalosti z jokom primerno in včasih celo potrebno.

Katarzo lahko zelo na splošno opišemo kot sprostitev čustvenih napetosti. Katarzičen jok pa se povezuje tako z odzivi avtonomnega živčevja kot družbenimi in komunikacijskimi aspekti. Raziskovalk in raziskovalcev v tem primeru niso toliko zanimali telesni odzivi, temveč povezava katarzičnega učinka joka s pozitivnim socialnim odzivom in zmožnostjo znižanja agresivnih tendenc pri opazovalcih. Pa tudi s posledico boljšega razumevanja in razreševanja situacije, ki je povzročila jok.

Zaključki raziskav katarzičnega joka niso enotni. Samoporočanja udeleženk in udeležencev kažejo v prid temu učinku, nadzorovani eksperimenti pa tega učinka niso zaznali. Možno je, da se v eksperimentih, ki ponavadi prikazujejo generično žalostne filme, ta efekt ne pojavi zaradi umetne situacije in umanjkanja oseb, ki bi jokajočemu nudili socialno oporo.

Obravnavana raziskava je katarzičen jok opredelila kot čustveno in/ali fiziološko izboljšanje počutja po epizodi joka. Preučili so bazo podatkov mednarodne raziskave joka odraslih, ki vsebuje samoporočanja o nedavnih epizodah joka. Za potrebe baze so udeleženke in udeleženci rešili Adult Crying Inventory oziroma vprašalnik o joku pri odraslih, ki je sestavljen iz več delov. Za namen te raziskave so uporabili le del vprašalnika. Podatki vsebujejo tako kontekstualne faktorje, na primer sprožitelje joka, kot tudi poročila o izboljšanju počutja. Baza podatkov je obsegala rezultate raziskave z udeleženkami in udeleženci iz 35 držav, uporabili so metodo samoporočanja o joku 2181 moških in 2915 žensk.

Njihovi hipotezi sta bili, da bo katarza bolj prisotna v situacijah, kjer ima oseba pozitivne in podporne socialne interakcije, pa tudi takrat, ko bo jok pomagal razumeti ali razrešiti situacijo, ki je privedla do joka. Večina udeleženk in udeležencev je doživela katarzo ob epizodi joka, del jih ni poročal o katarzi, manjšina je opisala celo poslabšanje stanja. Analiza podatkov je pokazala, da je največ katarze prisotne v kontekstu, ko je prisotna ena dodatna oseba, ki jokajoči osebi nudi oporo. Prav tako se katarza povezuje z boljšim razumevanjem situacije.

Raziskava kaže ne samo, da je jok lahko katarzičen, ampak tudi, da sram in zaviranje joka onemogočata katarzo. Razlogi za to so lahko kulturno zaviranje izražanja čustev, individualne značilnosti ali kontekstualni dejavniki, na primer sram zaradi prisotnosti več ljudi.

Več kot 90 % poljudnoznanstvenih člankov o joku priporoča jok za sprostitev čustvenih napetosti. Zato poslušalci - jokajmo!