Farme za organe

Japonski znanstveniki in znanstvenice so v podganah vzgojili mišjo trebušno slinavko. Delce te trebušne slinavke so nato presadili v diabetične miši in jih s tem ozdravili diabetesa.

Namen raziskave, objavljene v reviji Nature, je bil predvsem preizkus koncepta gojenja organov v organizmih druge vrste. Mnogi namreč vidijo ta etično sporen način pridobivanja organov za presaditve kot smotrno rešitev za njihovo stalno pomanjkanje v operacijskih sobah.

Glavni korak v dotičnem procesu je stvaritev tako imenovanega himernega organizma, v tem primeru podgane s primesjo miši. Znanstveniki in znanstvenice so himerni organizem naredili z vbrizgavanjem tako imenovanih pluripotentnih matičnih celic v podganji zarodek, na samem začetku njegovega razvoja. Pluripotentne matične celice, ki imajo po svoji definiciji sposobnost tvorjenja kateregakoli tkiva v telesu, so se nato vgradile v vse dele telesa odrasle podgane.

V himeri podgane in miši je torej vsak organ sestavljen iz celic obeh organizmov. V procesu presaditve  je to problematično, saj prejemnikov imunski sistem napade in odstrani tuje celice. V našem primeru bi mišji imunski sistem napadel vse podganje celice. Himerni organi torej nimajo možnosti preživetja v organizmu, ki sam ni himeren.

V raziskavi so težavo zaobšli tako, da so v podganjih celicah na genetski ravni izključili sposobnost tvorjenja trebušne slinavke. Mišje celice v himeri so nato prevzele pobudo in organ tvorile same. Ravno zato, ker je bila trebušna slinavka sestavljena predvsem iz mišjih celic, so jo lahko nato uspešno presadili v diabetično miš. Imunski sistem prejemnice je presadek namreč prepoznal kot sebi enak, kar je preprečilo zavrnitev.

Podobne študije, kjer so znanstveniki in znanstvenice ustvarili himere različnih vrst sesalcev, sicer že obstajajo. Nikoli doslej pa še niso uspeli dokazati, da je možno organe iz teh organizmov tudi uspešno presaditi.

Sočasno z opisano študijo je bilo v reviji Cell objavljeno tudi poročilo o uspešnem stvarjenju prve človeško-prašičje himere, kjer so prašičjemu zarodku dodali človeške matične celice. Do pridobivanja človeških organov v prašičih smo sicer po vseh kriterijih še precej daleč, vendar omenjeni študiji predstavljata pomembne korake v tej smeri.

O mešanju živali vam je z mešanimi občutki Zbritoff namešal Atila

Ako vas zadeva zanima bolj podrobno lahko do originalnih člankov dostopate na naslednjih povezavah:

http://www.nature.com/nature/journal/v542/n7640/full/nature21070.html

http://www.cell.com/cell/fulltext/S0092-8674(16)31752-4