Obširna mednarodna skupina znanstvenikov in znanstvenic pod vodstvom Nacionalnega inštituta za hrano Tehnične univerze na Danskem je v reviji Nature Communications predstavila izsledke nedavno izvedene raziskave. V raziskavi so v neobdelanih komunalnih odplakah iskali bakterijske gene odpornosti proti antimikrobnim snovem in tako skušali oceniti njihovo vsebnost v zdravi populaciji prebivalcev.

Množično pojavljanje bakterijske odpornosti proti antimikrobnim snovem predstavlja pereč problem v javnem zdravstvu in vse pogosteje onemogoča zdravljenje okužb, ki so bile še pred kratkim zlahka rešljive z jemanjem antibiotikov. Predhodne raziskave, ki so se osredotočale na iskanje prisotnosti genov odpornosti, so bile večinoma usmerjene le na določene patogene pri že okuženih bolnikih.

V omenjeni študiji so želeli pridobiti reprezentativen vzorec bakterijskih genov odpornosti proti antimikrobnim snovem, imenovanih tudi rezistom, ki izvirajo iz zdrave populacije prebivalstva. Predvidevali so, da bi iz komunalnih odplak gospodinjstev dobili najbolj zanesljivo oceno. Vzorci odplak so enostavno dostopni, za njihovo preiskovanje pa ni treba pridobiti dovoljenja uporabnikov kanalizacijskega sistema. Odplake so vzorčili v 60 različnih državah.

V vzorcih so določili gene iz več kot 1500 bakterijskih rodov. Prevladovali so predvsem rodovi fekalnih bakterij. Visoka je bila tudi vsebnost okoljskih bakterij. Največjo vsebnost genov odpornosti proti antimikrobnim snovem so odkrili na afriškem kontinentu, največjo raznolikost med geni odpornosti pa so zasledili v Braziliji. Najmanj je bila vsebnost genov odpornosti proti antimikrobnim snovem zastopana v Oceaniji.

Glede na razlike v vsebnosti posameznih genov odpornosti so države razdelili v dve različni regiji. V prvi regiji so evropske in severnoameriške države ter Oceanija. V drugo regijo pa so uvrstili afriške, azijske in južnoameriške države. V drugi regiji so odkrili večjo vsebnost genov odpornosti proti tetraciklinom, aminoglikozidom, sulfonamidom in betalaktamskim antibiotikom. V afriških državah so sicer odkrili tudi največ ostankov protimikrobnih snovi.

Predvidevajo, da so opažene razlike med regijama posledica različne sestave prehrane med prebivalstvom obeh regij in razlik v dohodkih ter stopnji indeksa človekovega razvoja med primerjanimi državami. Z njim opisujemo predvsem življenjsko dobo, stopnjo pismenosti, izobrazbo in življenjski standard posameznikov.

V študiji zaključujejo, da na prenos oziroma zamejevanje prenosa protimikrobnih genov odpornosti poleg zmanjševanja njihove uporabe vplivajo tudi ustrezen nadzor nad boleznimi in dostop do pitne vode, pa tudi potovanja in migracije.

Kosovelove verze je med brodenjem po komunalnih odplakah premlevala Nataša.