Raziskovalca z Inštituta za biogeokemijo in dinamiko onesnaževalcev v Švici sta preučevala spremembe kislosti oceanov zaradi človeških izpustov ogljikovega dioksida. Preučevala sta pretekle meritve vrhnjih 100 metrov oceana in opazila izjemno hitro rast koncentracije ogljikovega dioksida v preteklih dvajsetih letih. Študija je objavljena v reviji Science Advances.

Oceani absorbirajo približno četrtino ogljikovega dioksida, ki ga v ozračje izpustimo ljudje. Ogljikov dioksid z vodo reagira in nastane ogljikova kislina, kar poveča kislost oceanov. To je problematično za organizme s skeletom ali lupino iz karbonatov, denimo korale in morske polže. Ti iz kalcijevih in karbonatnih ionov, ki so naravno prisotni v oceanu, sintetizirajo kalcijev karbonat v obliki minerala – aragonita. Zvišanje koncentracije ogljikove kisline znižuje koncentracijo karbonatnih ionov, kar upočasni rast tovrstnih organizmov in jih ošibi.

Za preučevanje kislosti oceanov sta raziskovalca uporabila klimatološki model, ki zaobjema vse oceane. Ta na podlagi lahko merljivih količin, slanosti in temperature vode napove stanje oceanov v nekem trenutku. Model sta umerila na vrednostih za leti 1994 in 2004, za katere sta imela podrobne meritve kislosti vode in nasičenosti z aragonitom. Nato sta v sistem vnesla podatke iz Svetovnega oceanskega atlasa, ki vsebuje meritve temperature in slanosti oceanov po vsem svetu, in opazovala časovni razvoj modela. Napovedi modela sta preverila z nekaj lokalnimi meritvami kislosti v Pacifiku, v letih 1991 in 2006. Te so se z modelom dobro ujemale.

Opazila sta, da se je kislost oceanov v letih med 1994 in 2014 povečevala približno enakomerno do globine 1500 metrov. V povprečju se je kislost v tem obdobju povišala za 50 odstotkov. Model nakazuje, da se je v tem obdobju kislost oceanov opazno povečala tudi v globinah nekaj sto do tisoč metrov. Poleg tega sta opazila povečanje kislosti v plitvinah. Pri globini, večji od 500 metrov, bi morala biti kislost vode krepko višja od tiste bliže površja, a klimatološki model kaže, da se je v zadnjih nekaj desetletjih ta meja pomaknila višje, do približno 200 metrov. Raziskovalca ocenjujeta, da bi se z dvigom bolj kislega območja podvojil delež ogroženih hladnovodnih koral.

V študiji je izpostavljena presenetljiva hitrost višanja kislosti oceanov v zadnjih letih, za katero lahko pričakujemo še hitrejše naraščanje, saj koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi raste približno eksponentno. Z raziskavo sta avtorja pokazala, da višanje kislosti ni zgolj površinski pojav, saj se spremembe kislosti že v razponu 20 let opazijo tudi pri globini 1500 metrov, kjer lahko do ponovne vzpostavitve ravnovesja traja več sto let.

Kislih oceanov si ne želi Oskar.

Vir: https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.ado3103